7.8.11 Tolmačenje DKOM odločbe: DARS, D. D.
Miriam Ravnikar Šurk, univ. dipl. prav.
Tolmačenje revizijskega postopka zoper ravnanje naročnika DARS, D. D. – celotno odločbo DKOM si lahko preberete TUKAJ.
ODLOČITEV DKOM št. 018-167/2017-5 z dne 20. 09. 2017: zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila »Dobava priklopnih vozil z naletnim mehom« v sklopu 2 »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 20. 7. 2017; odprti postopek.
VSEBINA:
- - aktivna legitimacija vlagatelja, katerega ponudba je bila opredeljena kot nedopustna.
REVIZIJSKI RAZLOGI VLAGATELJA ZAHTEVKA:
- - naročnik je vlagateljevo ponudbo opredelil kot nedopustno, pri tem pa je njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika neenakopravno obravnaval.
IZ OBRAZLOŽITVE DKOM:
Naročnik je vlagateljevo ponudbo opredelil kot nedopustno, saj naj ne bi predložil nobenih dokumentov, ki so bili zahtevani v razpisni dokumentaciji za ugotavljanje tehnične usposobljenosti – tj. prospektov ali drugega materiala, iz katerega je razviden proizvajalec in zahtevane tehnične lastnosti ter crash testa in poročilo le-tega s strani akreditiranega laboratorija.
Aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo zoper odločitev v sklopu 1 izkazuje z zatrjevanjem neenakopravne obravnave njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika; meni, da bi ob enaki obravnavi njegova ponudba morala biti označena kot dopustna.
Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da morata biti za priznanje aktivne legitimacije oba elementa (interes in škoda) izpolnjena kumulativno. V primeru, ko je zahtevek za revizijo vložen zoper odločitev o oddaji naročila, se šteje, da interes za dodelitev javnega naročila izkaže tista oseba, ki odda pravočasno ponudbo, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Vlagatelj je namreč za oba sklopa predložil pravočasno ponudbo, s čimer je izkazal interes za pridobitev naročila. Vprašanje pa je, ali je vlagatelj izkazal, da bi mu zaradi dejanj naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo navaja kot kršitve, lahko nastala škoda. Možnost nastanka škode se v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka,…
