Smernice Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije za javno naročanje informacijskih rešitev

11.1 Smernice Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije za javno naročanje informacijskih rešitev

Izr. prof. dr. Andreja Primec in Doc. dr. Igor Perko, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta

V prispevku smo pripravili komentar vsebine Smernic za javno naročanje informacijskih storitev, ki jih je januarja 2017 pripravilo Ministrstvo za javno upravo (MJU) v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Združenjem nabavnikov Slovenije in Finančno upravo RS (v nadaljevanju smernice). V komentar bomo vključili pravni in informacijski vidik, na način, razumljiv tudi strokovnjakom, ki so le občasno vključeni v projekte, ki zahtevajo povezovanje prava in informacijske tehnologije.

Ko naročnik ugotovi potrebo po določeni informacijski rešitvi ima za izpeljavo postopka javnega naročanja (predvsem specifikacijo storitev) več možnosti. Lahko se odloči za:

• Nakup licenc za uporabo standardnih rešitev omogoča hitro pridobitev informacijske rešitve, ki je že prisotna na trgu in zato tudi preverjena v praksi. Uporabna je za podporo standardiziranih poslovnih procesov. Običajno se te rešitve namestijo v naročnikovem informacijskem okolju. Med te rešitve spadajo sistemska programska oprema, operacijski sistemi, sistemi za podporo pisarniškega poslovanja, pa tudi rešitve, ki podpirajo bolj specializirane procese. Običajno licenčnina zajema možnost posodobitev in nadgraditev, proces instalacije, izvedbe prilagoditev in izobraževanja pa običajno niso zajete v licenčno pogodbo.

• Najem oblačnih storitev, ki se v osnovi deli na:

  1. infrastruktura kot storitev (IaaS),
  2. platforma kot storitev (PaaS),
  3. programska oprema kot storitev (software as a service – SaaS)

• Poglavitna lastnost oblačnih storitev je, da niso nameščene pri naročniku, temveč pri ponudniku. Njihovi poglavitni prednosti sta znižanje stroškov, povezanih z instalacijami in vzdrževanjem, ter visok nivo povezljivosti z drugimi, podobnimi subjekti. V okviru slovenskega javnega sektorja je pred izbiro informacijsko rešitve potrebno preveriti ali je na voljo (ali v razvoju) primerna oblačna rešitev, razvita v okviru državnega računalniškega oblaka.

• Razvoj informacijske rešitve. Za razvoj nove informacijske rešitve se odločimo, ko primerna (obstoječa) informacijska rešitev ni na voljo. Odločimo se lahko za razvoj popolnoma nove rešitve, ali za prilagoditev obstoječe rešitve. Ker so aktivnosti javne institucije tesno povezane z okoljem in se raven zahtev po koordiniranem delovanju znotraj javne uprave vztrajno viša, morajo specifikacije zahtev do informacijske rešitve to jasno odražati (ibid).

• Vzdrževanje je običajno sestavni del osnovne pogodbe o izvedbi javnega naročila (nakup licenc, najem storitev, razvoj…