12.3 In-house javno naročanje: Pogoji za uporabo
Miriam Ravnikar Šurk, univ. dipl. prav.
V prejšnjem članku smo se posvetili elementu javnega naročanja med javnimi naročniki, ki morebiti povzroča največ težav pri odločanju o tem, ali je naročnik upravičen uporabiti takšen postopek, tj. neposredno oddajo oziroma sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila.
Morda je nekoliko nenavadno, da smo se najprej lotili elementa, ki ga zakonodajalec ni postavil na prvo mesto. Pri sami izvedbi postopka oddaje javnega naročila je potrebno poleg alineje b) prvega odstavka 28. člena ZJN-3 (Zakon o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/15) upoštevati tudi preostale tri:
a) naročnik obvladuje določeno pravno osebo podobno kot svoje službe,
…
c) v odvisni pravni osebi neposreden zasebni kapital ni udeležen in
č) vrednost predmeta naročanja je enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.
Glede točke č) ni potrebno posebej poudarjati, da je najprej izredno težko ugotoviti dejansko tržno ceno predmeta javnega naročanja – upoštevati bi bilo potrebno kar nekaj (včasih tudi dnevno) spremenljivih dejavnikov. Kakorkoli že, v dokumentaciji naročnika je potrebno opredeliti oziroma izkazati ceno predmeta javnega naročila na trgu – popis del, pridobitev nezavezujočih ponudb gospodarskih subjektov, ki lahko izvedejo javno naročilo in podobno.
Od preostalih dveh elementov se bomo najprej lotili prvega, ti. elementa organizacijske odvisnosti. V drugem odstavku 28. člena ZJN-3 je zakonodajalec zapisal definicijo obvladovanja pravne osebe in sicer: »Šteje se, da naročnik iz a), b) ali c) točke prvega odstavka 9. člena tega zakona obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje ta naročnik«.
Odgovor na vprašanje, ali (javni)…
