Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Boruta Smrdela kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za »izvedbo prevoza za uporabnike in invalidske vozičke s kombijem po skupinah« in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Petex, avtobusni in kombi prevozi, Bogdan Petek, s. p., Žabjak 25, Ptuj (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ki ga zastopa Vladimir Slak, odvetnik v Mariboru, in MST – Lorbek, Sonja Glazer, s. p., Mezgovci ob Pesnici, Dornava (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), ki ga zastopa Jure Šega, odvetnik v Mariboru, zoper ravnanje naročnika Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, Dornava 128, Dornava (v nadaljevanju: naročnik), 6. 1. 2017
Gorodločila
1. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti za skupino 1, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila – skupina 1« št. 4300-4/2016-1/3 z dne 17. 10. 2016, in za skupino 2, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila – skupina 2« št. 4300-4/2016-1/3 z dne 17. 10. 2016.
2. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške v višini 842,71 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.
3. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške v višini 842,71 eurov, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.
4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.
GorObrazložitev
Naročnik je v postopku naročila male vrednosti (objava 14. 9. 2016 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005490/2016-W01) z dokumentoma »Odločitev o oddaji javnega naročila – skupina 1« št. 4300-4/2016-1/3 z dne 17. 10. 2016 in »Odločitev o oddaji javnega naročila – skupina 2« št. 4300-4/2016-1/3 z dne 17. 10. 2016 ponudnike obvestil, da je za obe skupini izbral ponudbo ponudnika Prevozništvo Matjaž Korez, s. p., Gorišnica 172, Gorišnica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Prvi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Prvi vlagatelj je navedel, da je izbrani ponudnik sorodstveno povezan s članico sveta zavoda, zato je treba natančneje preveriti podatke, sicer pa izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev, saj ima nezadostno število vozil, ki tudi niso primerna (nimajo stranske zložljive stopnice), zanje pa tudi nima sklenjenega ustreznega zavarovanja, zaradi prejete pritožbe ni resnična izjava na obrazcu št. 15, ni pa niti predložil potrdila o plačanih davkih in prispevkih.
Drugi vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Drugi vlagatelj je navedel, da je izbrani ponudnik sorodstveno povezan s članico sveta zavoda, zato je treba natančneje preveriti podatke, sicer pa izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev, saj ima nezadostno število vozil, ki tudi niso primerna (nimajo stranske zložljive stopnice), zanje pa tudi nima sklenjenega ustreznega zavarovanja, zaradi prejete pritožbe ni resnična izjava na obrazcu št. 15, ni pa niti predložil potrdila o plačanih davkih in prispevkih.
Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 4. 11. 2016, vloženo po pooblaščencu, zavrnil očitke iz zahtevkov za revizijo. Izbrani ponudnik je priglasil stroške, nastale zaradi izjasnitve.
Naročnik je s sklepom št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, o zahtevi izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa ni odločil. Naročnik je povzel stališča prvega vlagatelja in izbranega ponudnika iz vloge z dne 4. 11. 2016 ter navedel, da je pri izbiri ponudbe ravnal pravilno in gospodarno, saj je izbral dopustno ponudbo, ki je bila glede na merilo cenovno najugodnejša.
Naročnik je s sklepom št. 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016 zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil, o zahtevi izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pa ni odločil. Naročnik je povzel stališča drugega vlagatelja in izbranega ponudnika iz vloge z dne 4. 11. 2016 ter navedel, da je pri izbiri ponudbe ravnal pravilno in gospodarno, saj je izbral dopustno ponudbo, ki je bila glede na merilo cenovno najugodnejša.
Naročnik je kot prilogo dopisu št. 4300-4/2016-3 z dne 14. 11. 2016 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevka za revizijo in dokumentacijo.
Prvi vlagatelj je v vlogi z dne 24. 11. 2016 navedel, da je naročnik napačno vročil odločitev o zahtevku za revizijo, na podlagi naročnikovega odgovora (dopis št. 4300-4/2016-3 z dne 22. 11. 2016), ki ga je prejel 24. 11. 2016, pa se je ob zatrjevanju, da je pravočasen, izjasnil o naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikovo utemeljitev za zavrnitev zahtevka za revizijo. Prvi vlagatelj je še navedel, da izbrani ponudnik ni predložil soglasja za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe, poraja pa se mu tudi dvom v pristnost podpisov na predloženi pogodbi, pri čemer je mogoče »zaznati celo razloge za sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin«. Prvi vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.
Drugi vlagatelj je v vlogi z dne 24. 11. 2016 navedel, da je naročnik napačno vročil odločitev o zahtevku za revizijo, na podlagi naročnikovega odgovora (dopis št. 4300-4/2016-3 z dne 18. 11. 2016), ki ga je prejel 21. 11. 2016, pa se je ob zatrjevanju, da je pravočasen, izjasnil o naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo in zavrnil naročnikovo utemeljitev za zavrnitev zahtevka za revizijo. Drugi vlagatelj je še predlagal, da se mu naknadno odmeri taksa za vlogo za izjasnitev, da »gre v konkretnem primeru za elemente kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti«, sicer pa izbrani ponudnik ni predložil soglasja za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe, pa tudi »pogodba, ki jo je predložil« izbrani ponudnik »ni parafirana, kot so tudi prafe, ki so vidne takšne, da že na podlagi laične ocene gre za parafo narejeno s strani druge osebe«, zato »je tako prepričan, da je ob sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in nevestnega dela v službi na strani Naročnika, zaznati tudi sum storitve kaznivega dejanja posebnih ponarejanj listin iz 1. - 5. točke 1. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 251.člena KZ – 1«. Drugi vlagatelj je priglasil nadaljnje stroške.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik odločil o zahtevkih za revizijo (sklepa št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 in 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016, ki ju je naročnik sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 28. člena ZPVPJN), pri čemer tako iz dopisa z dne 21. 11. 2016, ki ga je prvi vlagatelj poslal naročniku, kot iz dopisa z dne 15. 11. 2016, ki ga je drugi vlagatelj poslal naročniku, izhaja, da je vsak vlagatelj prejel sklep, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo. Iz dopisov z dne 15. 11. 2016 in 21. 11. 2016 pa je razviden še poziv na vročitev teh sklepov pooblaščencema, saj naj bi naročnik v primeru obeh vlagateljev kršil prvi odstavek 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZUP). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz pisarniških odredb na sklepih št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 in 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016 (tj. »osebna vročitev vlagatelju po ZUP-u«) razvidno, da je naročnik sklepa vročal vlagateljema, ne pa pooblaščencema, čeprav bi ju moral skladno s prvim odstavkom 88. člena ZUP v zvezi s prvo povedjo iz tretjega odstavka 13. člena ZPVPJN vročati njima. Prva poved iz tretjega odstavka 13. člena ZPVPJN namreč določa, da se odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki je ena izmed »odločit[ev] naročnika iz prvega odstavka 28. člena« ZPVPJN, vroča ob upoštevanju ZUP. V prvem odstavku 88. člena ZUP pa je določeno, da se vroča pooblaščencu, ko ga stranka ima.
Prvi vlagatelj je vlogi z dne 24. 11. 2016 predlagal, da Državna revizijska komisija naročniku naloži pravilno vročitev po ZUP, vendar se Državna revizijska komisija za to ni odločila. Kot je prvi vlagatelj pravilno navedel, se vlagatelj skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN lahko opredeli do navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki jo naročnik sprejme na podlagi prvega odstavka 28. člena ZPVPJN. Uresničitev možnosti, da se vlagatelj izjavi, je odvisna od seznanitve z naročnikovo odločitvijo o zahtevku za revizijo. Vročanje tako torej ni samo sebi namen, temveč je institut, ki vlagatelju omogoči uresničitev upravičenja iz petega odstavka 29. člena ZPVPJN. Čeprav je naročnik napačno vročil odločitev o zahtevku za revizijo, pa se je prvi vlagatelj (enako sicer tudi drugi vlagatelj) opredelil do navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo, njegove (oziroma njune) navedbe iz vloge z dne 24. 11. 2016 pa bo Državna revizijska komisija, če ne predstavljajo neopravičenih novot, kot jih določa peti odstavek 29. člena ZPVPJN, upoštevala pri odločanju (tretji odstavek 39. člena ZPVPJN), saj te ne glede na to, ali bi bilo kljub napačni vročitvi odločitev o zahtevkih za revizijo treba vlogi z dne 24. 11. 2016 šteti za nepravočasni (prim. prvi odstavek 98. člena ZUP), ne bi vplivale na sprejeto odločitev. Zato ne prvi vlagatelj ne drugi vlagatelj, čeprav njunima pooblaščencema nista bila neposredno vročena sklepa št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 oziroma 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016, nista bila prikrajšana v možnosti, da v polnosti uveljavljata kontradiktornost v revizijskem postopku (10. člen ZPVPJN v zvezi s tretjim odstavkom 39. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija dodaja, da dejstvo, da je naročnik napačno vročil odločitev o zahtevkih za revizijo, sicer ni v pravno relevantni povezavi s tem, da mora vlagatelj opravičiti nepravočasno navajanje kršitev in dejstev ter predlaganje dokazov (peti odstavek 29. člena ZPVPJN).
Drugi vlagatelj je v vlogi z dne 24. 11. 2016 še navedel, da mu zaradi napačnega vročanja tudi ni bila odmerjena taksa za izjasnitev, zato je predlagal njeno naknadno odmero. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da pravno varstvo zoper naročnikove odločitve iz postopkov javnega naročanja poteka po postopku, ki ga določa ZPVPJN (gl. prvo alineo prvega odstavka 1. člena ZPVPJN). Strošek postopka pravnega varstva zaradi vložitve zahtevka za revizijo je sicer taksa (prva alinea prvega odstavka 70. člena ZPVPJN), vendar je ta strošek le enkratne narave (gl. tudi ime te takse: taksa za predrevizijski in revizijski postopek), saj mora vlagatelj takso plačati zgolj ob vložitvi zahtevka za revizijo (prim. tretji odstavek 26. člena ZPVPJN) in zahtevku za revizijo predložiti potrdilo o njenem plačilu (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Vlagatelj v nadaljevanju postopka pravnega varstva po ZPVPJN in s tem niti ne v revizijskem postopku, ki se začne, ko Državna revizijska komisija od naročnika na podlagi (med drugim) prvega odstavka 29. člena ZPVPJN prejeme zahtevek za revizijo (30. člen ZPVPJN), ne plača še kakšne (druge ali dodatne) takse. Drugi vlagatelj je ob vložitvi zahtevka za revizijo plačal takso in to plačilo dokazal z odrezkom univerzalnega plačilnega naloga, ki ga je predložil zahtevku za revizijo, s čimer je izpolnil obveznost iz 15. člena ZPVPJN. Ker so izpolnjeni tudi drugi pogoji za vsebinsko (meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo, je bil drugi vlagatelj upravičen, da je zahtevek za revizijo sprejel v tako obravnavo že naročnik (drugi odstavek 26. člena ZPVPJN), zaradi izpolnjenih pogojev iz 30. člena ZPVPJN v zvezi s prvim odstavkom 31. člena ZPVPJN pa je drugi vlagatelj upravičen, da ga sprejeme v tako obravnavo tudi Državna revizijska komisija (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN). Enako sicer velja tudi za zahtevek za revizijo prvega vlagatelja.
Prvi in drugi vlagatelj sta vsak v svoji vlogi z dne 24. 11. 2016 tudi navedla, da izbrani ponudnik ni predložil soglasja za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelja te kršitve nista uveljavljala že v zahtevkih za revizijo, v vlogah z dne 24. 11. 2016 pa nista skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN opravičila, zakaj je nista mogla navesti že v zahtevkih za revizijo. Kar pomeni, da Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevkih za revizijo ne more upoštevati tudi te kršitve. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija še dodaja, da je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da se v njej nahaja tudi soglasje za pridobitev osebnih podatkov iz kazenske evidence za fizične osebe za fizično osebo (nosilca samostojnega podjema). Da bi moralo biti takih soglasij morda več, vlagatelja nista navedla, sicer pa niti nista navedla, na katere konkretne fizične osebe bi se ta soglasja morala nanašati.
Prvi in drugi vlagatelj sta se vsak v svoji vlogi z dne 24. 11. 2016 sklicevala še na predloženo pogodbo, ne da bi konkretizirala, na katero pogodbo se njune navedbe nanašajo. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da če se njune navedbe nanašajo na katerokoli izmed pogodb, ki jih je izbrani ponudnik predložil v ponudbi (za dokazovanje zavarovanja), ali celo le osnutek pogodbe (obrazec št. 20), vlagatelja kršitve v zvezi s pomanjkljivostmi teh pogodb nista uveljavljala že v zahtevkih za revizijo, v vlogah z dne 24. 11. 2016 pa nista skladno s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN opravičila, zakaj je nista mogla navesti že v zahtevkih za revizijo. Kar pomeni, da Državna revizijska komisija pri odločanju o zahtevkih za revizijo ne more upoštevati tudi te kršitve. Če se navedbe vlagateljev nanašajo na pogodbo, ki sta jo predložila k zahtevkoma za revizijo (pogodba št. 4300-1/2016-1/2-1), ta pogodba ni del ponudbe izbranega ponudnika in njene morebitne pomanjkljivosti ne morejo utemeljiti, da ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju, Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Če pa se navedbe vlagateljev nanašajo na pogodbo, ki jo je izbrani ponudnik predložil k vlogi z dne 4. 11. 2016 (pogodba št. 4300-1/2016-1/2-1), je ta pogodba po vsebini enaka pogodbi, ki sta jo vlagatelja predložila k zahtevkoma za revizijo in njene morebitne pomanjkljivosti ne morejo utemeljiti, da ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).
Prvi in drugi vlagatelj sta v zvezi s predloženo pogodbo opozorila tudi na kazniva dejanja, že v zahtevkih za revizijo pa sta navedla, da morajo javni uslužbenci sprožiti ustrezne postopke po uradni dolžnosti, iz česar je mogoče sklepati, da sta po vsebini opozorila na prvi odstavek 145. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 s sprem.; v nadaljevanju: ZKP). Državna revizijska komisija najprej spominja, da vlagatelja lahko naznanita kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 146. člena ZKP), če menita, da katero izmed ravnanj izbranega ponudnika ali naročnika pomeni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Državna revizijska komisija pa bo opozorili prvega in drugega vlagatelja preučila ter ravnala glede na ugotovljeno.
Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega in drugega vlagatelja, izbranega ponudnika ter naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.
Naročnik je za javno naročilo, ki ga je razdelil na dva sklopa (točka II.2 objave in 1. člen Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe) in ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, v obeh sklopih prejel ponudbe izbranega ponudnika ter prvega in drugega vlagatelja, pri čemer je kot najugodnejšo ponudbo v obeh sklopih izbral ponudbo izbranega ponudnika, ki jo je tudi označil za dopustno. Vlagatelja sta vložila zahtevka za revizijo in v njiju navedla, da naročnik ne bi smel javnega naročila oddati izbranemu ponudniku, s čimer pa se naročnik ne strinja.
Naročnik se v sklepih št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 in 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016 ni (konkretno) izrekal o posameznih kršitvah, ki sta jih uveljavljala prvi in drugi vlagatelj v zahtevkih za revizijo, kot sta to vlagatelja pravilno opozorila v vlogah z dne 24. 11. 2016. Naročnik je namreč v sklepih št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 in 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016 povzel stališča prvega in drugega vlagatelja, povzel pa je tudi stališča izbranega ponudnika iz vloge z dne 4. 11. 2016, na koncu pa je zapisal še svojo ugotovitev. Vendar pa naročnik ni navedel le, da »je ravnal gospodarno pri izbiri izvajalca«, kot sta to navedla prvi in drugi vlagatelj v vlogah z dne 24. 11. 2016, pač pa je navedel, da je »pri izbiri najugodnejšega ponudnika ravnal pravilno in gospodarno, saj je izbral ponudbo, ki je bila dopustna in cenovno najugodnejša ter skladna z merilom, določenim v 12. čl. Dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila«. Iz tega besedila tako izhaja, da je naročnik sicer izpostavil gospodarno ravnanje in torej ravnanje v skladu s 4. členom ZJN-3 (načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti), vendar pa se je naročnik postavil tudi na stališče, da je z izbiro ponudbe izbranega ponudnika ravnal pravilno, ker je ponudba izbranega ponudnika dopustna. Dopustna pa je le tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Iz česar izhaja, da je naročnik v sklepih št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 in 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016 po vsebini navedel, da na strani izbranega ponudnika in njegove ponudbe ne obstajajo razlogi, zaradi katerih ne bi smel izbrati ponudbe izbranega ponudnika. Kar pomeni, da je naročnik v sklepih št. 4300-4/2016-3-1 z dne 9. 11. 2016 in 4300-4/2016-3-2 z dne 9. 11. 2016 po vsebini uveljavljal, da kršitve, ki sta jih uveljavljala prvi in drugi vlagatelj, niso podane. Poleg tega pa ne prvi ne drugi vlagatelj sicer nista navedla, da bi bila ponudba izbranega ponudnika po merilu »najnižja dnevna cena predračuna za posamezno skupino brez DDV« (12. člen Navodil gospodarskim subjektom za izdelavo ponudbe) manj ugodna od…
