Danes je 19.3.2024

Input:

Ukrepi delodajalca v javnem sektorju v času epidemije koronavirusa

3.4.2020, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 22 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Ali se pri obračunu nadomestila plače v času čakanja doma v višini 80%, upošteva osnovo povprečne plače iz zadnjih treh mesecev, ali je potrebno upoštevati Kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v kateri je v 39. členu navedeno da je osnova za obračun plače, plača delavca v preteklem mesecu, torej kot nadomestilo zaradi bolezni v breme delodajalca v višini 80%?

Upošteva se osnova iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo čakanja na delo.

Ali je potrebno upoštevati kolektivno pogodbo tudi v primeru, če je izračun plače na podlagi povprečja zadnjih treh mesecev, za zaposlenega bolj ugoden?

Potrebno je upoštevati interventni zakon.

Imamo dve vprašanji s področja čakanja na delo. Smo javni zavod, ki se ukvarja z javno gozdarsko službo. Zaposlene smo že pozvali h koriščenju lanskega dopusta, za vse zaposlene, kjer je to mogoče, smo odredili delo od doma. V našem zavodu pa imamo kar nekaj zaposlenih na delovnih mestih, kjer je večina dela terenskega. Njihovo delo je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer, v tem času pa tudi zelo oteženo zaradi omejenih stikov z lastniki gozdov, zaradi razmer na trgu lesnih sortimentov, omejenega števila sodelavcev, ki lahko delo naenkrat opravljajo v krajevni pisarni,... Iz vseh teh razlogov je dela manj kot v rednih delovnih razmerah. Kljub vsemu pa so nekatera dela, ki jih je potrebno opraviti - pomladanska sadnja, nastavljanje pasti, ipd. Zanima nas, ali je možno, da se zaposlenemu odredi čakanje na domu samo za določene dneve oz. ali je možno, da javni uslužbenec dva dni na teden opravlja delo, tri dni pa je na čakanju na delo (število dni v posameznem tednu je odvisno od količine dela, vremenskih razmer, razpoložljivosti sredstev za delo,...).

Drugo vprašanje se prav tako nanaša na čakanje na delo. Če npr. zaposlenemu odredimo čakanje na domu, nato pa se zgodi, da ga za določeno delo nujno potrebujemo in za to opravilo zaposleni potrebuje npr. 2 uri. Kaj storiti v takem primeru?

Zakon ureja čakanje na delo na domu v 24. členu, kjer je navedeno, da ima delavec obvezo, da se vrne na delo na zahtevo delodajalca in sicer do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Razumemo vašo dilemo, saj je v vašem poklicu oziroma dejavnosti precej neživljenjska.

Podali smo pripombe na ta člen i, upamo, da se bo zadeva uredila v drugem, prihajajočem kriznem zakonu. Enaka obrazložitev se upošteva pri vašem drugem vprašanju.

Ali mora delavec za nadomestilo višja sila (varstvo otrok) podati kako izjavo in koliki je znesek nadomestila od 1.4.2020 dalje?

Delavec poda vlogo, izda se mu sklep, nadomestilo je v višini 80 odstotkov.

Smo javni zavod, plače imamo v celoti financirane z Ministrstva za okolje in prostor. Kako je z obračunom nadomestila za čas čakanja doma v višini 80%? Zanima me tudi ali delavcem pripada izredni dopust?

Za primer čakanja na domu pripada v vsakem primeru 80% nadomestila. Izredni dopust delavcem ne pripada, razen če v kateri od kolektivnih pogodb dejavnosti, pod katero spadate, ni navedeno drugače.

Kako zaposleni beležijo ure na praznik, če so na čakanju na delo doma, kot praznik ali kot čakanje na delo? Kako beležijo praznik, če imajo sklep o delo na domu, kot praznik ali kot čakanje na delo?

Beleži se kot čakanje na delo doma, v kolikor je v skladu s pogodbo o zaposlitvi praznik zanje delovni dan.

Če imajo odrejeno delo na domu, niso na čakanju na delo doma, beležijo si ure kot praznik, ki je dela prost dan.

Ali lahko delodajalec oz. nadrejeni zaradi izrednih razmer odredi zaposlenemu koriščenje lanskega dopusta (dopust še iz leta 2019)? Z večino zaposlenih smo se glede tega že sporazumeli, sploh glede na usmeritve MJU, vendar je nekaj zaposlenih, ki ne želijo koristiti dopusta iz leta 2019 sedaj, ampak junija, čeprav jim je bilo povedano, da po koncu izrednih razmer to ne bo mogoče.

Letni dopust je namenjen regeneraciji in počitku, zato se ne sme odrejati, temveč je potrebno doseči dogovor.

Predlagamo, da delavcem predlagate izrabo dopusta, nikakor pa to ne more biti enostransko s strani delodajalca.

Skušajte se dogovoriti.

Sem računovodja v OŠ z vrtcem. Ker mi ravnatelj ne odobri dela na domu s povezavo do programov, bi koristila pravico zaradi varstva otroka. Ali mi je ravnatelj dolžan omogočiti varstvo otroka?

Da, ravnatelj vam je dolžan omogočiti pravico zaradi varstva otroka.

Delavec ima Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela z razlogom zadržanosti 08-Izolacija (e-BOL), medtem, ko je ravnatelj rekel da je v tem času imel delo na domu. Kaj naj upoštevam za obračun plače?

Upošteva se mu bolniški stalež.

Delavka, zaposlena v vrtcu, je bila vpoklicana k aktivnostim Civilne zaščite. Dežurstvo je opravljala v: petek, 13. 03. 2020 od 01.00 do 9.00 ure, Nedeljo, 15. 03. 2020 od 8.00 do 16.00 ure in Sredo 18. 03. 2020 od 14.00 do 22.00 ure. Prosim za pojasnilo, kateri dodatki ji pripadajo in kako se upoštevajo nedeljske ure.

Delavki bi lahko pripadal krizni dodatek v višini 65% urne postavke, nedeljske ure se upoštevajo v skladu s kolektivno pogodbo.

Smo občina. Ali imamo lahko sestavljen sklep o začasnem čakanju na delo za določeno obdobje, npr. 14 dni skupaj, nato pa vmes pride zaposleni delat za kak dan in nato spet na čakanje? Se morajo sklepi/odredbe pisati po datumih in ali lahko sklep >>prekinjamo<< samo z evidentiranjem prisotnosti na delovnem mestu za posamezne dneve v tem obdobju, ko smo >>uradno<< na čakanju?

Žal 24. člen zakona ne predvideva drugačne razporeditve prihoda na zahtevo delodajalca, kot 7 zaporednih dni v mesecu. V kolikor bo delavec prihajal na delo na zahtevo delodajalca 7 zaporednih dni v tekočem mesecu in so datumi znani, mu to natančno napišite v odredbo. Smo pa pripravili tudi pripombe za ta del in upamo, da bodo upoštevane v naslednjem Korona 2 paketu. Podlaga za izplačilo pa je seveda evidenca ur, ki jo je potrebno tudi beležiti.

Delavci na čakanju, želimo oddati vlogo po prvem paketu ukrepov, kjer država krije 40% plače zaposlenega od 80% bruto. V zakonu ni pogoja, da mora biti dohodek 20% nižji kot v preteklem letu, je pa ta pogoj v vlogi na zavodu. Od zavoda ne dobim odgovora, ker sami očitno ne vedo. Ali veste, če je potrebno podpisati in obkrožiti ta pogoj in zakaj, če ga ni v zakonu.

Očitno je bil spregledan, kar me ne čudi. Obkrožite ta pogoj in podpišite.

Ne želimo obkrožit, ker v bistvu ne vemo, kakšna bo situacija. Do nekoga, ki se preživlja tudi od trga je nezrelo.

Gre zgolj za oceno, 22. člena Zakona.

Vljudno prosim za pojasnilo, če si prav razlagamo dikcijo predloga 24. člena V: »Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.« Delo želimo organizirati na način, da delavca zaradi zmanjšanega obsega dela napotimo na čakanje 2 dni na teden, ostale dneve pa dela. Delavec v praksi dela