Javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic (34. člen ZJN-3)

1.1.8.5 Javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic (34. člen ZJN-3)

mag. Boštjan J. Turk

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) prenaša v pravni red Republike Slovenije (RS) določbe evropske Direktive 24/201434. Njen namen je približati različne pravne rede vseh držav članic, na področju poslovanja držav članic in drugih oseb povezanih z državo (naročniki). Cilj je vzpostaviti pravila konkurence na trgu ponudnikov, ki sodelujejo z državo ter transparentnost delovanja držav članic. ZJN-3 torej ureja postopke, po katerih morajo osebe, ki jih določa, oddajati naročila, katerih predmet so blago, storitve ali gradnja. Zaradi enotnega trga v EU in spodbujanja sodelovanja med državami članicami so možna tudi sodelovanja naročnikov iz različnih držav članic. 34. člen ZJN-3 ureja takšne primere skupnega naročanja, pri tem pa na enem mestu pojasnjuje različne situacije takšnega sodelovanja in določa, kateri pravni red naj se uporabi. Ko namreč sodelujejo osebe različnih držav članic, trčijo različni pravni redi in ključno je določiti, pravo katere države članice naj se uporabi.

1. odstavek 34. člena ZJN-3 določa pravila, ki naj se uporabijo, če sodelujejo naročniki različnih držav članic in gre pri tem še za javno naročilo med osebami v javnem sektorju. Slednjo situacijo ureja 28. člen ZJN-3, ki izključuje uporabo tega zakona v tistih primerih, ko naročnik pridobiva blago, storitve, gradnjo direktno od drugih oseb v javnem sektorju, pod določenimi pogoji. Tako je, kadar je naročnik oseba iz 9. člena ZJN-3, to pa so organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, druge osebe javnega…