Danes je 23.6.2024

Input:

Izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

5.4.2017, Vir: Ministrstvo za javno upravoČas branja: 16 minut

Izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

Tolmačenje javno-naročniške zakonodaje 430-34/2017/5 navajamo v celoti:

 

»Pri izbiri primernega postopka za oddajo javnega naročila je ključnega pomena določitev ocenjene vrednosti naročila. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) v prvem odstavku 66. člena določa, da lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila.

Postopek javnega naročanja in mesto objave obvestil v zvezi z javnim naročilom mora naročnik izbrati glede na okoliščine javnega naročanja in ocenjeno vrednost naročila, pri čemer mora slednjo izračunati po metodah za izračun ocenjene vrednosti iz 24. člena ZJN-3. Ta člen določa, da mora naročnik izračunati ocenjeno vrednost javnega naročila upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez DDV, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil.

Četrti odstavek 24. člena ZJN-3 nadalje določa, da naročnik metode, ki se uporabi za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila, ne sme izbrati z namenom, da se določi takšna ocenjena vrednost, da za oddajo javnega naročila ni treba upoštevati tega zakona. Naročnik prav tako ne sme razdeliti javnega naročila oziroma ga oblikovati v več javnih naročil, da bi se izognil uporabi tega zakona (1*), razen če je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Drobitev javnih naročil je tudi ena od hujših kršitev javnonaročniške zakonodaje, saj nasprotuje načelom Pogodbe o delovanju EU (načeli prostega pretoka blaga in storitev) in je opredeljena kot hujši prekršek po ZJN-3. Upoštevaje določila Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, 60/2011 – ZTP-D in 63/2013) pa lahko drobitev javnih naročil v določenih primerih predstavlja tudi razlog za ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila.

(1*) Navedeno na primer pomeni, da ga ne sme namenoma razdeliti na več t.im. evidenčnih naročil zato, da bi se izognil uporabi zakona, prav tako pa določenega naročila ne sme razdeliti na več naročil male vrednosti ali na več naročil pod pragom za objave v Uradnem listu Evropske unije z namenom, da se izogne objavi obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik pa mora, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, le-to oddati po ločenih sklopih, pri čemer mora zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom (prvi odstavek 73. člena ZJN-3). Naročnik torej, glede na predmet javnega naročila oziroma predlagano izvedbo storitev, gradenj oziroma dobavo blaga, odloči ali bo izvedba javnega naročila po sklopih prispevala k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila ter, če je to primerno, odda javno naročilo po ločenih sklopih ter določi velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora naročnik v skladu z devetim odstavkom 24. Člena ZJN-3 v primeru, da se lahko zaradi predlagane izvedbe gradenj ali storitev ali zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga javno naročilo odda v ločenih sklopih, pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevati skupno ocenjeno vrednost vseh sklopov.

 

Blago in storitve

ZJN-3 javno naročilo blaga opredeljuje kot javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje, pri čemer lahko javno naročilo blaga vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela (4. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Javno naročilo storitev pa je opredeljeno kot javno naročilo, katerega predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 (5. Točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

ZJN-3 pa v desetem odstavku 24. člena določa način izračuna ocenjene vrednosti za javna naročila blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali se bodo predvidoma podaljšala v določenem obdobju, pri čemer se ocenjena vrednost javnega naročila izračuna na podlagi bodisi skupne dejanske vrednosti zaporednih javnih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, bodisi na podlagi skupne ocenjene vrednosti zaporednih javnih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev. Pri sukcesivnih oziroma ponavljajočih se naročilih blaga ali storitev (o čemer govori deseti odstavek 24. člena zakona) mora tako naročnik upoštevati ocenjeno vrednost naročil za najmanj 12 mesecev, če je trajanje pogodbe daljše, pa ocenjeno vrednost naročil za celotno trajanje pogodbe. Kot merodajnega pri določanju ocenjene vrednosti pa ZJN- 3 opredeljuje seštevek preteklih nabav oziroma projekcijo bodočih nabav v najmanj 12- mesečnem obdobju.

Navedeno pomeni, da naročnik blago ali storitev, ki se ponavlja, izračuna na podlagi 12 mesečne vrednosti upoštevaje morebitne spremembe količin ali vrednosti za obdobje, za katerega to blago ali storitev naroča. Zakon s tem predpiše način, kako se izračuna ocenjena vrednost naročila, ne predpisuje pa, za kakšno obdobje naročnik mora ali lahko sklene pogodbo. Pri tem je potrebno upoštevati, da mora naročnik, ki namerava oddati javno naročilo storitev ali blaga, ki se ponavlja, za obdobje dveh let, v povezavi s