Danes je 19.6.2024

Input:

018-179/2010 Vrhovno sodišče Republike Slovenije

11.8.2010, Vir: DKOMČas branja: 31 minut

Odločitev državnega organa navajamo v celoti:

»Številka: 018-179/2010-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 94/2007 - ZRPJN-UPB5; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu Vide Kostanjevec kot predsednice senata, mag. Nataše Jeršič in Sonje Drozdek šinko kot članic senata, ob sodelovanju svetovalke Njives Prelog, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema", začetega na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba TAX-FIN-LEX, d.o.o., Dunajska 20, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Tavčarjeva Ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.8.2010

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Dostop do pravno informacijskega sistema", katerega obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, dne 24.6.2010 pod št. objave JN5446/2010, obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku na Portalu javnih naročil, dne 15.7.2010, pod št. Objave JN6278/2010.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v višini 5000,00 EUR, v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po poteku roka, določenega v tej točki. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo "Dostop do pravno informacijskega sistema" dne 24.6.2010, objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN5446/2010 (popravki pod objavami št. JN6278/2010 z dne 15.7.2010). Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po odprtem postopku.


Vlagatelj je z vlogo, z dne 5.7.2010, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga ustrezne spremembe razpisne dokumentacije oziroma celotno razveljavitev postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj pri tem nasprotuje naročnikovi zahtevi, da mora imeti ponudnik nadzor nad posredovanimi vsebinami in da ne sme biti odvisen od drugih upravljalcev internetnih baz. Vse podatkovne baze, ki imajo zunanji viri, so po vlagateljevih navedbah z enostavnim postopkom iskanja dostopne na popolno enaki način. Uporabnik mora namreč v obeh primerih, ko so podatkovne baze dostopne v sistemu, ali ko so dostopne na zunanjih, urejenih internetnih virih, uporabiti popolnoma enak postopek. Edina razlika je po vlagateljevih navedbah v tem, da v sistemu, kjer so podatkovne baze v sistemu, uporabnik odpiranja dokumenta znotraj sistema ne vidi, saj je vsebina popolnoma identična s tistim dokumentom, ki je nameščen na spletni strani skrbnika in jih lahko uporabnik uporablja kot zunanjo povezavo. Uporabnik svoj cilj doseže v popolnoma enakem času in naročnikova trditev, da s preusmeritvami na druge vire izgublja čas, po vlagateljevih navedbah ne drži. Vlagatelj prav tako ugovarja naročnikovi trditvi, da je dostop do različnih pravnih virov za njegove uporabnike stresen in da jim zaradi obsežnosti baz ter različnih struktur povzroča težave. Vlagatelj pojasnjuje, da je obseg podatkovnih baz in njihova struktura identična sistemu, kjer so baze znotraj njega in jih zagotavlja le favorizirani ponudnik. Prav tako po vlagateljevem mnenju ne drži naročnikova trditev, da v primeru če so podatki znotraj sistema ponudnika, le-to zagotavlja večjo stopnjo razpoložljivosti in dostopnosti sistema, kajti s tem naročnik posredno zatrjuje, da pri so pri uradnih državnih in EU internetnih virih njihovi skrbniki nezanesljivi. Omenjena naročnikova zahteva in pogoj sta po vlagateljevi oceni diskriminatorna in onemogočata konkurenčnost. Podatkovne baze na portalu vlagatelja, ki so povezane z zunanjimi viri podatkov pomenijo za uporabnika popolnoma enako funkcionalnost, le da se v ozadju odpre dokument iz lokalnega ali javnega brezplačnega sistema. In ta razlika po vlagateljevih navedbah pomeni za naročnika bistveno višjo ceno, ki jo bo zaradi naročnikovega ugodja zaračunal bivši monopolni ponudnik. Vzgib za tako naročnikovo odločitev gre po mnenju vlagatelja iskati v dejstvu, da je družba IUS Software že pred leti sklenila pogodbo s takratnim Celexom, ki je za plačilo licenčnine mesečno dostavljal ažurne verzije evropske zakonodaje, ki pa v tistem času še ni bila dostopna preko spleta, kakor je sedaj. Naročnikova zahteva je v skladu z navedenim diskriminatorna, saj favorizira družbo Ius Software, poleg tega pa še negospodarna, kajti osnovna mesečna cena do portala Ius-Info znaša 97,67 EUR/geslo/mesec, medtem ko osnovna cena za dopstop do pravnih vsebin portala Tax-Fin-Lex pa 62,5 EUR/geslo/mesec.
Vlagatelj v nadaljevanju kot diskriminatorno izpodbija naročnikovo zahtevo, da mora pravni informacijski sistem vsebovati strokovne članke v polnem besedilu iz pravnih publikacij, ki izhajajo na območju RS iz raznovrstnih pravnih področij. Tako mora ponujeni sistem vsebovati arhiv člankov zadnjih 10 let s povprečno 1000 avtorskimi članki na letni ravni. Naročnik je z navedeno zahtevo po vlagateljevi oceni uporabil nesorazmerni pogoj, s čimer je kršil temelje javnega naročanja, saj relativno novo podjetje na trgu navedeni pogoj ne more izpolniti. Naročnik je namreč kršil določilo ZJN-2, po katerem je pri ponudniku storitev mogoče zahtevati reference le za 3 leta. Vlagatelj pri tem izpostavlja, da naročniku ne more zagotoviti strokovnih pravnih člankov iz edicij, ki so v lasti GV Založbe, saj je ta v 100 % lasti družbe Ius Software in je edina na slovenskem trgu, ki lahko izpolni omenjeno naročnikovo zahtevo. V zvezi z delitvijo naročila na sklope vlagatelj navaja, da naročnik trdi, da le vsi trije sklopi skupaj predstavljajo pripomoček za delo uporabnikov, v nasprotnem primeru oddaja naročila ne bi bila smotrna in nebi upravičila stroške. Vlagatelj meni drugače, in sicer ravno delitev na dva sklopa lahko zagotovi bistveno cenejšo ponudbo, saj se z vzpostavitvijo konkurence na pravno informacijskem sistemu lahko zagotovi bistveno nižjo ceno, ki je v primeru enega ponudnika, kot je bila praksa v preteklih letih, ne bi bilo mogoče doseči. Vlagatelj meni, da gre v obravnavanem primeru za prekrivanje dejanskega stanja, saj se je naročnik zavestno izognil navedbi podatkov o avtorstvu in viru objav člankov, ki so bili vsi v celoti objavljeni le v pravnih publikacijah, ki jih izdaja GV Založba in vlagatelj z njimi ne more razpolagati. Naročnik je po vlagateljevih navedbah ravnal napačno, ker ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije, ki pravi, da je skladno z načelom gospodarnosti potrebno javno naročilo izvesti v dveh sklopih, in sicer v posebnem sklopu za članke iz revije Pravna praksa, Podjetje in delo ter ostalo literaturo, ki jo izdaja GV Založba d.o.o., v posebnem drugem sklopu pa se izvede naročilo na pravni informacijski sistem, ki obsega vse preostale informacije, kjer obstaja konkurenčen ponudnik. Naročnik v 7. točki razpisne dokumentacije od ponudnika zahteva, da na CD-ju priloži vse sezname svojih podatkovnih baz, kar pomeni, da mora ponudnik predložiti vse poimenske sezname naslovov posameznih dokumentov za zakone, podzakonske predpise, odločbe vseh slovenskih sodišč, itd. in tudi sezname pravnih strokovnih člankov. Naročnik je pri tem določil postopek preverjanja, kjer bo za preverjanje po vlagateljevih navedbah uporabil javne dostopne portale kot so: Pravni informacijski sitem RS, spletne strani s sodno prakso in spletne strani ustavnega sodišča, medtem ko bo za preveritev strokovnih člankov uporabil svojo spletno stran. Pri tem je naročnik postavil pogoj, da mora ponudnikov sistem vsebovati od pregledanih 50 dokumentov 48 dokumentov, ki morajo biti v sistemu, njegova zahteva pri zagotavljanju povezljivosti EU direktiv pa je zmanjšana za polovico, in sicer polovica zakonov mora biti povezana z EU direktivami. Vlagatelj meni, da je takšna naročnikova zahteva neupravičena, ker posega v poslovno skrivnost ponudnika, kajti s tem mu ponudnik posreduje glavno lastnost in značilnost pravnega informacijskega sistema. To pa je po vlagateljevem mnenju v nasprotju z dovoljenimi zahtevami po tehničnih specifikacijah in s tem kršenje temeljev javnega naročanja. Naročnik lahko po vlagateljevih navedbah od ponudnika zahteva le testiranje sistema, vpogled v sistem in podobno, s čimer ponudnik dokaže izpolnjevanje postavljenih zahtev. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni podal ocenjene vrednosti javnega naročila niti ni želel slednjega na zahtevo vlagatelja razkriti. Vlagatelj v podkrepitev revizijskega zahtevka in dokazila o diskriminatorni obravnavi vlagatelja v nadaljevanju še dodatno navaja, da je naročnik postavil zahtevo po revizijskih poročilih Računskega sodišča, ki so na voljo v sistemu Ius-Info na podlagi deset let starega dogovora med institucijama. Pri tem se vlagatelj sprašuje, čemu naročnik ni zahteval funkcionalnosti, ki mu prinaša dnevno obveščenost o vseh novostih glede začetka veljavnosti in uporabe predpisov, začetku veljavnosti sprememb, o razveljavitvi in vplivih, s čimer se skrajša čas iskanja, kakor tudi čemu naročnik ni zahteval funkcionalnosti, ki bi mu zagotovila natančno uporabo in pregled zakonodaje, obdelanosti predpisov do najmanjših nomotehničnih enot. S takšno funkcionalnostjo namreč razpolaga le vlagatelj, ne pa tudi konkurenčni ponudnik. Vlagatelj meni, da s predmetnimi specifikacijami zahtev ni omogočen enakopraven dostop vsem ponudnikom in pri tem naročnika poziva na izkazovanje zakonitosti tako določenih vsebinskih specifikacij. Naročnik je po vlagateljevih trditvah v predmetnem postopku s postavitvijo vsebinsko-tehničnih specifikacij postavil zahteve, ki niso objektivno opravičljive, pri tem pa je naročnik opustil tiste zahteve, ki bi jih glede na stvari moral postaviti, s čimer naročnik daje neupravičeno prednost drugemu ponudniku.

Naročnik je dne 23.7.2010 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V obrazložitvi sklepa naročnik pojasnjuje, da vlagatelj s preusmeritvami na druge internetne vire nudi enak nivo storitev, kot jih ima že naročnik zagotovljeno v svojem sistemu, pri čemer se je izkazalo, da tak način dostopa do pravnih vsebin nima želenega efekta, ni zadosti učinkovit za hitro in enostavno pridobitev iskanih pravnih informacij. Pri tem naročnik poudarja, da gre pri sodnikih in strokovnih sodelavcih, katerim je predmetno naročilo namenjeno, za najbolj zahtevno kategorijo uporabnikov, ki se zelo razlikujejo od drugih uporabnikov javnega in zasebnega sektorja. Da lahko svoje poslanstvo nemoteno opravljajo, jim je potrebno zagotoviti celovit pregled domače in tuje prakse najvišjih sodnih instanc, zakonodaje ter pravne literature na enostaven in uporabniku prijazen način, zaradi česar je naročnik posebno pozornost namenil oblikovanju vsebinskih in funkcionalnih zahtev, ki jih ponujeni sistem mora izpolnjevati. Naročniku se pri tem