Danes je 22.7.2024

Input:

018-156/2016 RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

15.9.2016, Vir: DKOMČas branja: 25 minut

Odločitev organa navajamo v celoti:

»Številka: 018-156/2016-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Mateje Škabar kot predsednice senata, mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Boruta Smrdela kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Redno in izredno servisiranje ter kleparska in ličarska popravila avtomobilov«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Avtoservis Kalan, d. o. o., Jezerska ulica 10, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 9. 2016

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji naročila v sklopu 1 »Redno in izredno servisiranje ter kleparska in ličarska popravila avtomobilov znamke Renault«, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-8/2016-10 z dne 19. 7. 2016.

 

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 842,71 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 22. 6. 2016 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN002952/2016-W01. Dne 19. 7. 2016 je naročnik izdal dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-8/2016-10, iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo v sklopu 1 dodelil ponudniku Avtohiša Malgaj, d. o. o., Gabrsko 30b, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz odločitve o oddaji naročila je tudi razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nedopustno, in sicer zato, ker je po prejetih pojasnilih ocenil, da vlagatelj ni ustrezno pojasnil nizke ravni predlaganih cen.

 

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 5. 8. 2016, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj navaja, da je predložil ponudbo v sklopu 1 in da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil z obrazložitvijo, da je neobičajno nizka. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s tem kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), saj naročnikove odločitve sploh ni mogoče preizkusiti, ker je pavšalna in arbitrarna, brez ugotovitev o tem, kakšne so cene na trgu. Naročnik bi moral natančno navesti razloge, zaradi katerih je njegovo ponudbo ocenil kot neobičajno nizko, narediti primerjalno analizo ponudbe vlagatelja in cen ta trgu in pojasniti, zakaj vlagatelj ne more izpolnjevati veljavnih obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava. Naročnik ne razume, da je neobičajno nizka končna ponudba, za katero meni, da je neobičajno nizka glede na cene na trgu ali da v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila. Naročnik lahko preveri tudi postavke iz ponudbenega predračuna, vendar je ponudbena cena končna cena. Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba v 95 % celotnega javnega naročila višja od ponudbe izbranega ponudnika, kar pomeni, da naročnik sploh ni ugotovil, kakšne so prednosti ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik je v odločitvi zapisal, da je ponudba vlagatelja neobičajno nizka, saj naj bi vlagatelj pri postavki »zahtevna dela« navedel ceno 1 EUR, kar naj bi predstavljalo neobičajno nizko ceno glede na cene na trgu. Pri tem naročnik sploh ni ugotavljal cen na trgu in tudi ni presojal končne ponudbene cene, temveč je ugotavljal le, ali je neobičajno nizka posamezna postavka znotraj ponudbe, ki pa ni pomembna, saj sodi v domeno poslovne odločitve vlagatelja. Za naročnika sta očitno sporni le postavki za zahtevna in zelo zahtevna dela, pri čemer navaja, da gre v 95 % razpisanih del za manj zahtevna dela, kjer je ponudbena cena vlagatelja 25 EUR brez DDV. Skoraj vsa razpisana dela bo torej vlagatelj izvedel po ceni 25 EUR na uro brez DDV, pri čemer pa je v tem delu vlagateljeva cena višja od cene izbranega ponudnika. Naročnik bi moral obe ponudbi primerjati, v tem primeru pa bi ugotovil, da vlagatelj za manj zahtevna dela, ki predstavljajo 95 % razpisanih del, ponuja višjo ceno kot izbrani ponudnik. Vlagatelj zanika, da bi dal variantno ponudbo, in navaja, da število delovnih ur ter ceno vedno prizna zavarovalnica, to dejstvo pa je vlagatelj upošteval pri oblikovanju ponudbenih cen. Tudi če se primerja cena vlagatelja za manj zahtevna ličarska opravila, ta znaša 31 EUR brez DDV, medtem ko cena izbranega ponudnika znaša 25 EUR. Da je odločitev naročnika absurdna, izhaja tudi iz dejstva, da je izbrani ponudnik dal 19,5 % popust na ceno nadomestnih delov in potrošnega materiala, vlagatelj pa le 15 % popust. Tudi v tej postavki je torej vlagatelj dražji od izbranega ponudnika. Naročnik v obrazložitvi odločitve navaja, da je obseg del nepredvidljiv in da zato ni mogoče sprejeti pojasnila, da bo vlagatelj s ceno 1 EUR na uro za zahtevna in zelo zahtevna dela zmožen izpolnjevati obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3. Če je obseg del nepredvidljiv, naročnik ne more sprejeti zaključka, da vlagatelj ne bo mogel izpolnjevati obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3, pri čemer niti ne navede, katere obveznosti naj bi to bile. Obseg del bi tudi sicer moral biti predvidljiv, navaja vlagatelj, in zaključuje, da se naročnik ni opredelil do tega, kakšna je primerljiva tržna končna ponudbena cena. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

 

Naročnik je dne 18. 8. 2016 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V sklepu navaja, da je v postopku pregledovanja ponudb ocenil, da je ponudba vlagatelja neobičajno nizka, saj je pri mehaničnih, kleparskih in ličarskih popravilih pri postavkah zahtevna in zelo zahtevna dela navedel ceno 1 EUR za uro brez DDV. Na podlagi naročnikovega poziva je vlagatelj pojasnil, da je treba ponudbo presojati glede na končno ponudbeno ceno in da je kalkulacija cene takšna, da mu omogoča izpolnitev vseh obveznosti. Vlagatelj je tudi pojasnil, da ponudbena cena zagotavlja izvedbo del v skladu s stroko in da bo lahko plačal vse obveznosti, ki izhajajo iz zakona. Kleparska in ličarska popravila plačajo zavarovalnice, ker imajo vsi javni naročniki vozila zavarovana, trg pa naj bi zavarovalnicam obračunaval eno ceno, ki je določena od vsake zavarovalnice posebej. Vlagatelj je še pojasnil, da je cena za manj zahtevna dela glede na trg relativno visoka in da gre v 95 % razpisanih del za manj zahtevna dela. Naročnik navaja, da vlagateljevih pojasnil ni sprejel, saj vlagatelj ni dokazal konkurenčne, ekonomične ali tehnološke prednosti pred drugimi ponudniki. V zvezi s pojasnilom, da bo vlagatelj kleparska in ličarska dela zaračunal vsaki zavarovalnici posebej, naročnik navaja, da ni dopustil variantnih ponudb, ker je obseg del nepredvidljiv, pa tudi ni mogoče sprejeti pojasnila, da bo vlagatelj s ceno 1 EUR na uro izpolnjeval obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3. Naročnik tudi pojasnjuje, da je izvedel analizo trga in ugotovil, da se cene gibljejo med 28 in 35 EUR na uro, nikjer pa ni zasledil, da bi cena na uro znašala 1 EUR. Naročnik ne more sprejeti pojasnila, da bo vlagatelj s ceno 1 EUR na uro za zahtevna in zelo zahtevna dela zmožen izpolnjevati obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3. Po mnenju naročnika je protislovno, da se vlagatelj v zahtevku za revizijo sklicuje na to, da je njegova ponudba v 95 % celotnega naročila višja od izbranega ponudnika, kljub temu pa bi bila ocenjena s trikrat višjim številom točk kot ponudba izbranega ponudnika. Iz tega je razvidno, da je vlagateljeva ponudba sporna in ocenjena kot neobičajno nizka. Naročnik bi v primeru izbire vlagateljeve ponudbe kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj bi v 95 % naročila plačeval višjo ceno za storitve. Naročnik se strinja, da zgolj nizka cena ni prepovedana, vendar pa je vlagateljeva cena za zahtevna in zelo zahtevna dela za 1950 % oz. 2.500 % nižja kot cena izbranega ponudnika. Ker je odločitev o neobičajno nizki ponudbi prepuščena