Danes je 24.5.2024

Input:

018-133/2017 Komunala Kranj, d.o.o.

23.8.2017, Vir: DKOMČas branja: 33 minut

Odločitev številka: 018-133/2017-4, z dne 3.8.2017, navajamo v celoti:

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Mateje Škabar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »DOBAVA VODOVODNEGA MATERIALA«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KOMUNALA TEHNIKA, d.o.o., Meljski Hrib 32, 2000 Maribor, ki ga zastopa odvetnica Jerica Jančar, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Kranj, d.o.o, Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 8. 2017

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo z dne 29. 6. 2017 se ugodi tako, da se razveljavita dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v delu podtočke »POGOJ 1: Referenčna sposobnost« točke »Tehnična sposobnost« poglavja »Pogoji za priznanje usposobljenosti« ter odgovor naročnika, objavljen na portalu javnih naročil dne 21. 6. 2017 ob 11.14, in sicer v delu, ki določa, da mora ponudnik izkazati, da je blago (duktilne cevi, pripadajoče fazonske kose in armature – hidranti, zasuni, vgradne garniture, montažno-demontažni kosi, tesnila) dobavljal enemu kupcu. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 815,13 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne. 

OBRAZLOŽITEV

Naročnik je dne 26. 5. 2017 na portalu javnih naročil pod številko objave JN005407/2017-E01 objavil obvestilo o javnem naročilu za dobavo vodovodnega materiala, ki ga je pod številko 202644 objavil tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, številka 2017/S.

Vlagatelj je zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 6. 2017. Po zatrjevanju vlagatelja je naročnik v zvezi z merilom enovitosti materiala v odgovoru na portalu javnih naročil navedel, da želi dodatno nagraditi ponudnike, ki bodo ponudili tudi določen odstotek enostavnejšega materiala istega proizvajalca, kot so cevi in obojčni fazonski kosi. Ker se je naročnik pri utemeljevanju zakonitosti merila skliceval na slabe izkušnje v preteklosti, ga vlagatelj poziva, naj predloži ustrezno statistiko, iz katere bo razvidno, kateri materiali katerih proizvajalcev so bili neustrezni, v kakšnem obsegu, iz katerih razlogov ter v kakšnem odstotku so se sistemi z vgrajenim materialom istega proizvajalca obnesli bolje od sistemov z vgrajenim materialom različnih proizvajalcev. Iz navedenega torej izhaja, da so naročnikove trditve pavšalne in neizkazane, zaradi česar jim vlagatelj ne more obrazloženo ugovarjati in mu je s tem kršena pravica do učinkovitega pravnega varstva. Po mnenju vlagatelja je neutemeljena tudi naročnikova navedba, da omenjeno merilo ne izključuje nobenega od ponudnikov, saj vlagatelja postavlja v slabši položaj, kot mu gre po zakonu. Vlagatelj zatrjuje, da je izpodbijano merilo nezakonito iz razloga, ker za naročnika določen odstotek ponujenega blaga istega proizvajalca ne predstavlja nobene dodatne ekonomske prednosti. Sploh pa ni ekonomično, da naročnik plača 15 % višjo ceno tistemu ponudniku, ki ponudi več kot 30 % blaga istega proizvajalca. Blago istega proizvajalca namreč še ne pomeni nujno tudi večje kakovosti in ne opravičuje 15 % višje cene. Po mnenju vlagatelja je nedokazana in napačna tudi naročnikova navedba, da ima sistem, kjer je večino materiala proizvedel isti proizvajalec, daljšo življenjsko dobo in zahteva manj intervencij, zato ima naročnik tudi manj stroškov. Življenjska doba cevovoda je namreč odvisna od kvalitete vgrajenega materiala in ni pogojena z istim proizvajalcem. Tako tudi neuspešnega tlačnega preizkusa cevovoda praviloma ne gre pripisati kvaliteti materiala, ampak napačni vgradnji oziroma uporabi napačnega materiala. Industrija izdelkov, ki so predmet konkretnega javnega naročila, se razvija ne le v smeri sodelovanja med različnimi proizvajalci, temveč tudi v smeri standardizacije na način, da so posamezni izdelki različnih proizvajalcev med seboj čimbolj primerljivi oziroma kompatibilni. Glede na navedeno je po prepričanju vlagatelja merilo enovitosti materiala nezakonito, v neskladju z določbami zakona pa je tudi merilo lastnosti materiala. Vlagatelj zatrjuje, da merilo lastnosti materiala neposredno izključuje potencialne ponudnike, saj bo ponudnik zaradi ponujene izboljšane zaščite z bakrom lahko ponudil 10 % višjo ceno od ponudnika, ki bo ponudil zgolj standardni (in standardiziran) material. Pri tem gre poudariti, da je edini proizvajalec cevi z zaščito z bakrom podjetje Saint Gobain PAM, čigar cevi v Sloveniji ponuja zgolj družba CMC Ekocon, d.o.o., ki jo naročnik preferira. Po zatrjevanju vlagatelja tudi ni dokazano, da zaščita z bakrom dejansko doprinese h kakovosti blaga, saj so cevi iz duktilne litine z dodatno zaščito bakra nove na trgu in neodvisnih raziskav še ni. Ravno tako ni nepomembno, v kakšno zemljo se cevi vgradijo. Če je že naročnik želel dodatno nagraditi kvalitetnejše ponudnike, bi lahko kot merilo določil razpolaganje s standardom GSK nemškega združenja za kakovost, ki ga lahko pridobijo le kvalitetnejši proizvajalci in ki opisuje način ter postopek zaščite duktilnega materiala s pasivno zaščito, katere cilj je povečati odpornost na korozijo. V tem primeru bi bilo namreč konkuriranje omogočeno več ponudnikom, sedaj pa bo lahko nagrajen zgolj eden, to je CMC Ekocon, d.o.o.. Dalje vlagatelj navaja, da lahko referenčni pogoj, kot ga je določil naročnik, izpolni samo CMC Ekocon, d.o.o.. Pri tem opozarja, da je predmet naročila dobava materiala, kar pomeni, da ne gre za kompleksno javno naročilo, pri katerem bi bile reference v zahtevani vrednosti morda lahko upravičene. Predmetno javno naročilo lahko po mnenju vlagatelja izpolni tudi ponudnik, ki je blago, to je predmet razpisa, v višini 800.000,00 EUR v treh letih dobavil več naročnikom. Upoštevaje navedeno vlagatelj meni, da bi moral naročnik referenčni pogoj preoblikovati tako, da bi bodisi dopustil seštevanje referenc posameznim naročnikom bodisi znižal njihovo vrednost in s tem določil le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev ponudnikov z ustreznimi tehničnimi ter strokovnimi sposobnostmi. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija v celoti razveljavi obravnavani postopek javnega naročanja, oziroma podredno, da razveljavi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v delih, ki se nanašajo na merili enovitosti materiala in lastnosti materiala ter na referenčni pogoj za ugotavljanje tehnične sposobnosti. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo z »Odločitvijo«, št. 224697 z dne 11. 7. 2017, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Uvodoma navaja, da vlagatelj v vsakem primeru ne bi mogel oddati dopustne ponudbe, saj ne izpolnjuje pogoja glede zahtevane bonitetne ocene SB3, ki pa je z zahtevkom za revizijo sploh ne izpodbija. Vlagatelju zato po mnenju naročnika ne more nastati škoda. Dalje naročnik zatrjuje, da je merilo enovitosti materiala oblikoval na podlagi preteklih izkušenj oziroma ugotovitev o tem, koliko popravil je potrebno v sistemih, ki sestojijo iz materiala različnih proizvajalcev, in koliko v sistemih, v katerih je večina materiala istega proizvajalca. Kakor je bilo že pojasnjeno preko portala javnih naročil, naročnik ugotavlja, da je življenjska doba sistemov, v katerih je večina materiala istega proizvajalca, daljša, poleg tega je pri slednjih potrebnih manj popravil kot v sistemih, v katere je vgrajen material različnih proizvajalcev. Ne gre torej za to, da bi nekateri od ponudnikov ponujali neustrezen material, temveč za ugotovitve, da so vodovodni sistemi, sestavljeni iz materiala istega proizvajalca, vzdržljivejši, imajo daljšo življenjsko dobo ter zahtevajo manj popravil. V interesu naročnika je, da je intervencijskih popravil čim manj, saj so le-ta draga, prav tako pa, da se podaljša deklarirana življenjska doba. Iz tega razloga je upravičeno ponudnika, ki bo ponudil več materiala istega proizvajalca, dodatno nagraditi. Naročnik ni dolžan kupovati zgolj najcenejših produktov, v kolikor ugotavlja, da ima zato v času življenjske dobe nesorazmerno visoke stroške s popravili in da je pri večji enovitosti materiala življenjska doba daljša od pričakovane. Proizvajalec, ki poleg cevi proizvaja še material za cevne sisteme, namreč skrbi za kakovost in povezljivost posameznih elementov, kakor tudi za cel sistem kot celoto, ki ga kot celoto tudi preizkuša, testira in izpopolnjuje. Posledično naročnik zaradi povečane enotnosti sistema pričakuje, podaljšano življenjsko dobo ter manj okvar. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na merilo lastnosti materiala. Vlagatelj sicer zatrjuje, da lahko material z vsebnostjo bakra ponudi samo podjetje CMC Ekocon, d.o.o., vendar za te svoje navedbe ne predloži nobenega dokaza. Naročnik je že v odgovoru na portalu javnih naročil pojasnil, da se je za merilo zaščite materiala z bakrom odločil iz razloga, ker je okolje, kjer vgrajuje cevi iz duktilne litine, vse bolj onesnaženo tudi s SRBs bakterijo. Omenjena bakterija povzroča lokalno korozijo materiala, kar vpliva na zanesljivost sistema in na njegovo pričakovano življenjsko dobo. Prav dodatek bakra v aktivni zunanji zaščiti po raziskavah uničuje tovrstne bakterije in s tem preprečuje lokalno korozijo. Po zatrjevanju naročnika zaščita z bakrom posledično pomeni boljšo kakovost blaga. Glede standarda GSK, na katerega se pri opisovanju načina ter postopka zaščite duktilnega materiala s pasivno zaščito sklicuje vlagatelj, naročnik navaja, da ne zasleduje pasivne, temveč aktivno zaščito, zaradi česar so vlagateljeve navedbe v tem delu brezpredmetne. Po mnenju naročnika so neutemeljene tudi vlagateljeve navedbe v zvezi z zahtevanimi referencami. Naročnik uvodoma ugotavlja, da je za vlagatelja sporna zgolj višina reference, ter navaja, da znaša ocenjena vrednost konkretnega javnega naročila 1.000.000,00 EUR, zaradi česar je izpodbijana zahteva sorazmerna in povezana s predmetnim razpisom. Naročnik namreč ne more slediti pavšalni oceni vlagatelja, da je ponudnik, ki je v zadnjih treh letih pred oddajo ponudbe dobavil npr. za 200.000,00 EUR vodovodnega materiala, usposobljen enako kot ponudnik, ki je v preteklosti dobavljal tudi večje količine materiala. Trditev vlagatelja, da bi moral naročnik dopustiti kumuliranje referenc, ni utemeljena, kar nenazadnje izhaja tudi iz prakse Državne revizijske komisije. Glede na navedeno po oceni naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Vlagatelj se je v skladu s petim odstavkom 29. člena ZPVPJN v vlogi z dne 17. 7. 2017, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 18. 7. 2017, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V omenjeni vlogi vlagatelj vztraja pri že podanih trditvah in dokaznih predlogih, poleg tega pa navaja še, da mu za priznanje aktivne legitimacije v predrevizijskem in revizijskem postopku ni potrebno dokazati, da je njegova ponudba dopustna.

Državna revizijska komisija v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZPVPJN sprejme zahtevek za revizijo v obravnavo, v kolikor ta izpolnjuje pogoje