Danes je 19.6.2024

Input:

018-130/2015 Mestna občina Maribor

29.7.2015, Vir: DKOMČas branja: 15 minut

Sklep navajamo v celoti:

"Številka: 018-130/2015-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 55. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), po članu mag. Gregorju Šebeniku, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup novih avtobusov z nizkimi emisijami za mestni potniški promet«, in na podlagi pritožbe vlagatelja TAM-DURABUS, d. o. o., Cesta k Tamu 33, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Sara Pušenjak, Obrtna ulica 24, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper odločitev naročnika Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 29. 7. 2015

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju zahtevka za revizijo št. 41101-68/2015-30 z dne 30. 6. 2015. Naročnik mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

2. Odločitev o stroških vlagatelja, nastalih v pritožbenem postopku, se pridrži za končno odločitev o zahtevku za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 12. 6. 2015 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN3954/2015.

Vlagatelj je pred potekom roka za predložitev ponudb, z vlogo z dne 23. 6. 2015, vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik z nekaterimi določbami razpisne dokumentacije kršil Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-2). Vlagatelj tako zatrjuje, da je naročnik referenčni pogoj nezakonito omejil le na prevoz potnikov v mestnem prometu. Volumen rezervoarja za gorivo je po mnenju vlagatelja določen prestrogo, rok za dobavo avtobusov pa je prekratek. Vlagatelj navaja še, da naročnik z zahtevami glede garancijskega roka onemogoča konkurenco med ponudniki, na podlagi česar predlaga razveljavitev razpisne dokumentacije v delih, ki jih izpostavlja v zahtevku za revizijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo s sklepom z dne 30. 6. 2016 zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovil, da vlagatelj zahtevku ni priložil potrdila o plačilu takse, zaradi česar ga je na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN zavrgel. Naročnik še navaja, da je v XVI. točki razpisne dokumentacije navedel, da se pravno varstvo uveljavlja na podlagi ZPVPJN, s čimer je, ne da bi sam posebej določil višino takse, vlagatelja napotil na uporabo določil ZPVPJN, s tem pa je zajel tudi vsebino 71. člena ZPVPJN, ki natančno določa posamezne višine taks. Vlagateljevo sklicevanje v stroškovniku, da naročnik ni predvidel takse, je zato brezpredmetno, zaključuje naročnik.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 9. 7. 2015, vložil pritožbo, v kateri navaja, da naročnik v XVI. točki razpisne dokumentacije ni določil višine takse, temveč je vlagatelje le napotil na uporabo določb ZPVPJN. Dejstvo je, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da je treba plačati takso, niti ni navedel višine takse, zato je pravni pouk nepopoln. Vlagatelj se sklicuje tudi na prakso Državne revizijske komisije, ki je zavzela stališče, da napačen ali nepopoln pravni pouk oz. opustitev dolžnosti, da vlagatelja pouči o pravilnem pravnem varstvu, ne more iti v škodo stranki, ki se ravna po njem. Gre za zagotavljanje pravne pravičnosti in učinkovitega pravnega varstva, v nasprotnem primeru bi lahko naročniki zlorabili pravice in z napačnim pravnim poukom izigrali pravice ponudnikov. Naročnik obveznosti o določitvi višine takse ne more prevaliti na ponudnika, tako da se zgolj skliče za ZPVPJN, temveč mora na podlagi četrtega odstavka 71. člena ZPVPJN v posameznem primeru določiti višino takse, tako da upošteva prvi, drugi in tretji odstavek 71. člena ZPVPJN. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da je vlagatelj ne glede na opredelitev višine takse v pravnem pouku odločitve o oddaji naročila plačal napačno višino takse, ga mora pozvati k doplačilu. Naročnik v pravnem pouku sploh ni določil plačila in višine takse, zato zahtevka za revizijo ne bi smel zavreči. Enako stališče, da napačen pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic za stranko, ki se ravna po njem, je izoblikovala tudi sodna praksa, navaja vlagatelj. Pravica do pritožbe je ustavna pravica in drugačno stališče bi pomenilo, da bi bila stranka prikrajšana v svoji pravici do vložitve pritožbe. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da se pritožbi ugodi in da se razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je z vlogo z dne 15. 7. 2015 Državni revizijski komisiji odstopil pritožbo in dokumentacijo v postopku oddaje javnega