Odločitev številka: 018-074/2017-6, z dne 30.5.2017, navajamo v celoti:
"SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Boruta Smrdela in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo sistemske rezerve iz razpršenih virov neprekinjenega napajanja« in na podlagi zahtevkov za revizijo družbe Sipro inženiring d.o.o., Cesta krških žrtev 135C, Krško, ki jo zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in družbe IBE d.d., Hajdrihova ulica 4, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o., Brdnikova 44, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELES d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.05.2017
ODLOČILA
1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega vlagatelja in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.
2. Zahtevkoma za revizijo prvega in drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti št. 349/894/ML/MAP2016/0528, z dne 23.03.2017.
3. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.222,48 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.
4. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 2.222,48 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.
OBRAZLOŽITEV
Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu dne 05.01.2017 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 000051/2017. Naročnik je dne 23.03.2017 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 349/894/ML/MAP2016/0528, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Rudis d.o.o., Trg revolucije 25b, Trbovlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da so vse tri prejete ponudbe dopustne ter da je izbrana ponudba (ob upoštevanju obeh meril) najugodnejša.
Zoper navedeno odločitev je prvi vlagatelj dne 30.03.2017 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je njegova ponudba najugodnejša, ter da je naročnik s tem, ko mu ni priznal vseh referenc, kršil temeljni načeli enakopravne obravnave ponudnikov in zagotavljanja konkurence med ponudniki. Navaja, da naročnikova odločitev ni pravilna in zakonita, saj se predložene reference nanašajo na dela v zvezi z izgradnjo sistemske rezerve oziroma vključitvijo dizel električnega agregata (DEA) v sistemsko rezervo, kar je tudi predmet javnega naročila. Referenčna dela so bila izvedena v objektu transformatorskih postaj, ki sodijo pod objekte distribucije električne energije. Referenčna dela so bila torej izvedena v sklopu objekta transformatorske postaje, ki po naravi stvari spada med objekte distribucije električne energije, ne glede na to, kje se objekt nahaja. Da je naročnikova odločitev nezakonita, pa izhaja tudi iz dejstva, da mu je priznal referenci, ki sta bili izvedeni v RTP objektih ELES, čeprav sta po vsebini enaki nepriznanim referencam. Prvi vlagatelj še opozarja, da naročnik ni podal natančnejših zahtev v zvezi z referenčnimi objekti, kot to na primer izhaja iz Enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI). Prvi vlagatelj nadalje pojasnjuje, da je v okviru reference 01T2 izdelal celotno projektno dokumentacijo in nadzoroval izvedbo projekta št. 689-FP-L. V okviru projektne dokumentacije je med drugim izdelal detajlno funkcijsko specifikacijo za nov sistem protipožarne zaščite. Znotraj posla je bila izdelana celotna projektna dokumentacija, definiranje sistema, specificiranje komponent, potrebne razlage, planiranje top-level mreže, podrobne definicije in zajemanje signalov s cca. 1500 elementi in navodila za programiranje alarmnih skupin ter interakcij med sistemi kontrolne sobe in glavnega SCADA sistema NEK. Reference 03T1, 04T1, 05T1, 06T1 in 06T2 se nanašajo na izdelavo tehnološke projektne dokumentacije za vključitev dizel električnega agregata v sistemsko rezervo. V sklopu projektov so bile izvedene tudi vgradnje ustrezne PLC strojne in programske opreme. Reference so bile izvedene v objektu transformatorskih postaj. Referenci 08T1 in 08T2 se prav tako nanašata na izdelavo tehnološke projektne dokumentacije za vključitev dizel električnega agregata v sistemsko rezervo. V sklopu projektov sta bili izvedeni tudi vgradnji ustrezne PLC strojne in programske opreme. Referenci sta izvedeni v objektu razdelilnih postaj letališča. Tudi referenco 09T1 bi moral naročnik upoštevati pri ocenjevanju, saj je v pravu javnih naročil dopustno izkazovanje referenc z nominiranim podizvajalcem, ob dejstvu, da bo podizvajalec dela tudi dejansko opravil. Prvi vlagatelj še navaja, da je naročnik v fazi ocenjevanja ponudb merilu (reference) dal drugačen pomen, kot izhaja iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj zatrjuje, da naročnik nedopustno preferira ponudbo izbranega ponudnika, saj mu je priznal referenci, ki se nanašata na objekta Toplarna Hrastnik in Toplarna Polaj Trbovlje, ki po kriterijih, ki jih je uporabil pri ocenjevanju vlagateljeve ponudbe, ne spadajo med objekte prenosa, distribucije ali proizvodnje električne energije. Prvi vlagatelj na koncu opozarja na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-231/2013, 018-402/3013 in 018-179/2016). Navaja, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le na ta način mogoče ugotavljati, ali bo izvajalec tudi razpisana dela izvedel uspešno. Na kakšen način in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost del, pa je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri mora naročnik upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno.
Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 30.03.2017. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da sta ponudbi izbranega ponudnika in drugouvrščenega ponudnika nedopustni. Navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna iz razloga, ker se reference ne nanašajo na projekte z izdelano funkcionalno specifikacijo za programsko opremo, namenjeno sistemom, ki so sestavljeni iz tehnološke PLC/DCS opreme v objektih prenosa, distribucije ali proizvodnje električne energije. Niti izbrani ponudnik niti noben izmed referenčnih naročnikov za nobeno izmed predloženih referenc ni zapisal, da je izbrani ponudnik izdelal tudi »funkcionalno specifikacijo za programsko opremo, namenjeno sistemom, sestavljenim iz tehnološke PLC/DCS opreme v objektih prenosa, distribucije ali proizvodnje električne energije«. Drugi vlagatelj navaja, da je citirana zahteva, ki v konkretnem primeru predstavlja pogoj in merilo, jasna in znana. Funkcionalna specifikacija predstavlja tehnični opis delovanja nekega sistema v vseh možnih režimih obratovanja na način, ki je primeren za izdelavo programske opreme, namenjene vodenju in nadzoru tega sistema. Da bi torej programer lahko izdelal programsko opremo, namenjeno vzpostavitvi željenega oziroma zahtevanega obratovanja nekega sistema, potrebuje strokovno in metodološko pravilno izdelano funkcionalno specifikacijo. Funkcionalna specifikacija predstavlja obsežen dokument pretežno tekstualne narave z raznimi dodatki, kot so grafi, tabele ipd., v konkretnem primeru pa bo moral ponudnik izvesti projektiranje prilagoditve 17 obstoječih dizel naprav na različnih lokacijah in pripadajočem okolju, pri čemer so naprave in okolja različni, zato bodo tudi funkcionalne specifikacije specifične ter obsežne. Naročnik je tako v razpisni dokumentaciji, kakor tudi z odgovorom, z dne 25.01.2017, jasno potrdil, da gre pri zahtevanih referencah za funkcionalno specifikacijo, ki je v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) vključena v projektno dokumentacijo in je podpisana s strani odgovornega projektanta. Na ta način je oblikovan tudi ponudbeni predračun (Priloga 1), iz katerega je jasno razvidno, da predmet javnega naročila sestavljajo DIIP, IDP, INP PZI in funkcionalne specifikacije za opremo DEA. Iz referenčnih obrazcev izbranega ponudnika ne izhaja, da so bile funkcionalne specifikacije na referenčnih objektih izdelane, prav tako iz njih ni razvidno, da bi bile funkcionalne specifikacije del projektne dokumentacije (npr. PZI ali PID), referenčni naročniki pa izdelave funkcionalnih specifikacij tudi niso potrdili. Iz navedenega razloga, zatrjuje drugi vlagatelj, naročnik nobeni izmed štirih referenc, ki jih je upošteval pri izbranem ponudniku, ne bi smel podeliti nobene točke. Naročnik pa je (nasprotno) ponudbo izbranega ponudnika protipravno ocenil kot dopustno, poleg tega je izbranemu ponudniku podelil še vse točke po merilu reference. Drugi vlagatelj tudi opozarja, da naročnik izbranemu ponudniku v zvezi s tem ne sme omogočiti dopolnitve ponudbe. Drugi vlagatelj še navaja, da je referenca Toplarna Hrastnik SPTE 3 nedopustna tudi zato, ker se ne nanaša na objekte prenosa, distribucije ali proizvodnje električne energije (saj izbrani ponudnik v zvezi s tem ni označil, na katere objekte se nanaša), kakor tudi iz razloga, ker časovno ne ustreza naročnikovim zahtevam (bila je zaključena v letu 2011 in ne v letu 2012). Drugi vlagatelj tudi navaja, da je iz enakih razlogov nedopustna tudi ponudba drugouvrščenega ponudnika (tudi njegove reference namreč ne izkazujejo, da se nanašajo na projekte z izdelano funkcionalno specifikacijo za programsko opremo, namenjeno sistemom, ki so sestavljeni iz tehnološke PLC/DCS opreme v objektih prenosa, distribucije ali proizvodnje električne energije). Ker mu vpogled v to ponudbo ni bil omogočen, zaključuje drugi vlagatelj, drugih konkretnejših kršitev v zvezi z njo ne more navesti.
Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 06.04.2017, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah obeh vlagateljev. Zatrjuje, da vse štiri reference, ki mu jih je priznal naročnik (1. referenca za objekt Toplarna Hrastnik SPTE 3, 2. referenca za objekt RDP za B6 TEŠ, 3. referenca za objekt Residual transport B6 TEŠ in 4. referenca za objekt PN za SPTE 3 Toplarna Polaj Trbovlje), ustrezajo zahtevam iz razpisne dokumentacije. Vse štiri reference se nanašajo na projekte z izdelano funkcionalno specifikacijo za programsko opremo, namenjeno sistemom, sestavljenim iz tehnološke PLC/DCS opreme v objektih prenosa, distribucije ali proizvodnje električne energije. Vse štiri reference so skladne tudi časovno, saj so bile pridobljene po 01.01.2012. Funkcionalne specifikacije obsegajo: funkcionalne opise, liste vhodov in izhodov, liste porabnikov in liste meritev ter vezalne sheme, kar ustreza razumevanju funkcionalne specifikacije iz točke 4.2.5 Projektne naloge. Določen del funkcionalnih specifikacij predstavlja »know-how« družbe in zato niso sestavni del projektne dokumentacije. Poleg tega niti Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002 s spremembami; v nadaljevanju: ZGO-1) niti Pravilnik o projektni dokumentaciji ne določata, da morajo biti funkcionalne specifikacije obvezna sestavina katerega izmed projektov (IDZ, IDP, PGD, PZI ali PID). Ker funkcionalna specifikacija po navedenih predpisih ni del projektne dokumentacije, ni bila posebej navedena v referenčnem potrdilu. Navaja še, da je pri referenci Toplarna Hrastnik SPTE pomotoma pozabil obkrožiti, za kakšen objekt je bila izvedena, kar pa ne pomeni, da se ne nanaša na nobenega izmed zahtevanih objektov. Že iz oznake SPTE je razvidno, da gre za napravo za soproizvodnjo toplotne in električne energije, navedeno pa izhaja tudi iz referenčnega potrdila. Izbrani ponudnik še zatrjuje, da je bila izgradnja SPTE 3 na lokaciji Toplarne Hrastnik zaključena v letu 2012 in ne v letu 2011, kar je potrdil tudi referenčni naročnik. Navaja še, da sta napravi SPTE 3 v Toplarni Hrastnik in Toplarni Polaj Trbovlje na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/2014 s spremembami; v nadaljevanju EZ-1) in podzakonskih aktov deklarirani kot napravi za proizvodnjo električne energije ter imata pridobljeno ustrezno deklaracijo Javne agencije RS za energijo. Oba objekta tako nedvomno spadata med objekte proizvodnje električne energije.
Naročnik je z dokumentom št. ML/896/ls, z dne 20.04.2017, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil ter (posledično) zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik citira referenčno zahtevo in zatrjuje, da je že iz same razdelitve objektov za prenos, distribucijo ali proizvodnjo električne energije razvidno, da ne izhaja iz Enotne klasifikacije vrst objektov (CC-SI), pač pa iz klasifikacije energetske dejavnosti. Energetsko dejavnost ureja EZ-1, ki v 3. točki 36. člena opredeljuje »distribucijo«, ki pomeni razdeljevanje elektrike po distribucijskem sistemu, v 30. točki »proizvajalca«, ki pomeni pravno ali fizično osebo, ki proizvaja elektriko in v 31. točki »prenos«, ki pomeni prenos elektrike po prenosnem sistemu. Predmetno javno naročilo se nanaša na nadgradnjo naročnikove opreme, ki je locirana v objektih za prenos električne energije. Iz navedenega razloga je naročnik reference omejil na projekte, ki so se vršili na javni infrastrukturi za prenos, distribucijo ali proizvodnjo električne energije. Če naročnik referenc ne bi omejil na ta način, bi moral upoštevati tudi vse druge projekte, kjer se uporablja podobna PLVC/DCS oprema (npr. pri vodenju industrijske proizvodnje, v pametnih hišah, …). Večina referenc, ki jih naročnik drugemu vlagatelju ni priznal, se nanaša na objekte končnih…
