Danes je 19.6.2024

Input:

018-048/2017 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

26.4.2017, Vir: DKOMČas branja: 20 minut

Odločitev številka: 018-048/2017-11 navajamo v celoti:

"SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Okolju prijazne storitve rednega in občasnega čiščenja poslovnih prostorov javne uprave v Ljubljani«, v sklopih 2 ter 3, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja EES SISTEMI, d. o. o., Ameriška ulica 8, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Klešnik & Logar, o. p., d. o. o., Dalmatinova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 4. 2017

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila »Okolju prijazne storitve rednega in občasnega čiščenja poslovnih prostorov javne uprave v Ljubljani« v sklopih 2 in 3, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 4300-91/2016/36 z dne 19. 1. 2017, objavljenega na Portalu javnih naročil dne 24. 1. 2017.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 7.673,93 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povračilo stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

Naročnik je dne 6. 10. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila »Okolju prijazne storitve rednega in občasnega čiščenja poslovnih prostorov javne uprave v Ljubljani« po odprtem postopku, ki ga je razdelil na tri sklope. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 31. 10. 2016, pod št. objave JN006939/2016-B01, ter dne 2. 11. 2016, pod št. objave 2016/S 211-384309, tudi v Uradnem listu Evropske unije. 

Naročnik je dne 19. 1. 2017 izdal dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 4300-91/2016/36, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil dne 24. 1. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katerega izhaja, da je za izvedbo predmetnega javnega naročila za sklop 2 in sklop 3 izbral ponudnika TOSA INU d. o. o., Fajfarjeva ulica 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Nadalje iz dokumenta izhaja, da je naročnik za sklopa 2 in 3 prejel po štiri pravočasne ponudbe, ki jih je po izvedeni e-dražbi razvrstil glede na postavljeno merilo. Ponudba izbranega ponudnika je bila glede na najnižjo ponudbeno ceno v obeh omenjenih sklopih uvrščena na prvo mesto, medtem ko je bila vlagateljeva ponudba v obeh sklopih uvrščena na drugo mesto. 

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno, dne 3. 2. 2017, vložil zahtevek za revizijo. V njem predlaga, da se odločitev o oddaji javnega naročila v 2. in 3. sklopu javnega naročila razveljavi, da Državna revizijska komisija naloži naročniku, da vlagatelju dovoli vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, v katere mu naročnik ni omogočil vpogleda, ter da se mu povrnejo stroški pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da mu je naročnik dne 30. 1. 2017, na podlagi zahteve za vpogled, omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika in ostalo dokumentacijo. Kljub izrecni zahtevi pa mu naročnik, sklicujoč se na oznako poslovne skrivnosti, ni omogočil vpogleda v dele ponudbe izbranega ponudnika, ki izkazujejo najpomembnejša dejstva in iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev izbranega ponudnika, predvsem razkritje podatkov o referencah. Vlagatelj izpostavlja, da mu je naročnik z omenjenim ravnanjem onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega varstva, vlagatelj pa posledično ne more argumentirano navajati kršitev. Vlagatelj izraža prepričanje, da so reference, ki se nanašajo na javna naročila, javno dostopen podatek, posledično pa ne morejo biti označene kot poslovna skrivnost, kar izhaja tudi iz dosedanje prakse. Naročniku vlagatelj očita še, da je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila v nasprotju z načelom transparentnosti ter določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3). 

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 16. 2. 2017 izjasnil o zahtevku za revizijo. V vlogi izraža mnenje, da je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v reference izbranega ponudnika, ki so bile označene kot poslovna skrivnost. Ob tem dodaja, da je naročnik prepoznal, da je potrebno predložene reference šteti tudi za objektivno poslovno skrivnost (ne le subjektivno), ter da je naročnik pravilno ocenil njegovo ponudbo kot dopustno in mu oddal zadevno javno naročilo.

Naročnik je s sklepom, št. 4300-91/2016/49 z dne 23. 2. 2017 (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov, obenem pa je vlagatelju naložil povrnitev (lastnih) stroškov, ki jih je imel v okviru predrevizijskega postopka. Uvodoma navaja, da vlagatelj ni navedel konkretnih dokazov v zvezi s kršitvijo pravice do vpogleda, zato ni zadostil trditveno-dokaznemu bremenu. Dalje navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v vse tiste dele ponudbe izbranega ponudnika, ki so javni v skladu s 35. členom ZJN-3, o poteku vpogleda pa je sestavil uradni zaznamek. Naročnik pojasnjuje, da gre šteti, da je izbrani ponudnik zadostil subjektivnemu kriteriju za obstoj poslovne skrivnosti, s tem ko je k ponudbi priložil sklep o določitvi poslovne skrivnosti in označil poslovno skrivnost tudi na posameznih dokumentih. Poleg tega reference izbranega ponudnika (po mnenju naročnika) ne predstavljajo javnega podatka, kot ga določa drugi odstavek 35. člena ZJN-3. V podkrepitev svoje interpretacije o zaupnih podatkih oziroma poslovnih skrivnostih se naročnik sklicuje na nekatere odločitve Državne revizijske komisije. Ob tem dodaja, da so bile reference v predmetnem naročilu zahtevane kot dokaz o izpolnjevanju tehničnega pogoja in ne predstavljajo podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, zaradi katerih bi jih moral naročnik upoštevati kot javen podatek. Izpostavlja še, da je izbrani ponudnik kot poslovno skrivnost označil celoten obrazec ESPD – enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD obrazec), kljub temu pa je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v dele ESPD obrazca, ki predstavljajo (po mnenju naročnika) javno dostopne podatke, ni pa mu razkril podatkov o predloženih referencah izbranega ponudnika, navedenih v ESPD obrazcu, ter ostalih pojasnil in dopolnitev ponudbe. V zvezi z vlagateljevimi očitki o oddaji predmetnega javnega naročila ponudniku, ki ne izpolnjuje obveznih pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, naročnik navaja, da vlagatelj očitanih kršitev ni konkretiziral, zato se naročnik do njih ne more konkretno izjasniti, jih pa v celoti zavrača, saj je pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da izpolnjuje vse zahtevane pogoje,