14.28 Zeleno javno naročanje
mag. Boštjan J. Turk
Dejstvo je, da se sorazmerno s tem, ko se večajo zahteve glede upoštevanja ekoloških vidikov na številnih področjih gospodarskega udejstvovanja v EU, se večajo tudi zahteve glede zelenega javnega naročanja.
Zeleno javno naročanje je sicer naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje, zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.
Zeleno javno naročanje je posledično orodje, ki omogoči, da se ob porabi javnih sredstev poleg ekonomskih vidikov upoštevajo tudi okoljski vidiki, s čimer se ta javno-finančni instrument uporablja za zasledovanje ciljev okoljske politike.
Kar zadeva mednarodne vidike, je treba izpostaviti, da pri nekaterih evropskih državah zelena javna naročila predstavljajo že večino vseh javnih naročil. Med take države denimo štejejo Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Danska, Švedska in Nizozemska.
Uredba o zelenem javnem naročanju
Pravno podlago za zelena javna naročila v Sloveniji sicer predstavlja Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21)
Uredba določa obvezne minimalne okoljske zahteve za zeleno javno naročanje (t.i. temeljne okoljske zahteve) in priporočila za višje okoljske standarde (t.i. dodatne okoljske zahteve).
Uredba sicer temelji na posebnem priročniku Evropske komisije, imenovanem »GPP Training Toolkit«, ki je predvidela prehodno obdobje, v katerem morajo javni skladi, javne agencije, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge osebe javnega prava okoljske zahteve vključevati med merila za izbor najugodnejše ponudbe, medtem, ko morajo organi Republike Slovenije in občine take okoljske zahteve vključevati tudi v tehnične specifikacije, med pogoje za ugotavljanje sposobnosti in med…
