Danes je 28.3.2024

Input:

Sodni postopek kot tožba na ugotovitev izpodbojnosti pogodbe

19.12.2017, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 11 minut

7.5.3.4 Sodni postopek kot tožba na ugotovitev izpodbojnosti pogodbe

dr. Andreja Primec

ZPVPJN glede sodnega varstva določa, da gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča prednostno. To ob upoštevanju 83. člena Zakona o sodiščih (ZS) pomeni, da sodišča v zvezi s temi zadevami opravljajo naroke in odločajo v času sodnih počitnic (tj. od 15. julija do 15. avgusta), prav tako pa v tem času tečejo tudi procesni roki in se vročajo sodna pisanja.

Po uveljavitvi ZPVPJN se kršitve in drugi pogoji za izpodbojnost za primer kršitev pravil o javnem naročanju presojajo po ZPVPJN, po OZ pa le vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena.

ZPVPJN loči izpodbojnost pogodbe in izpodbojnost posameznega naročila, ki ga je naročnik oddal na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.

Razlogi za izpodbojnost pogodbe so obravnavani v 44. členu ZPVPJN.

Glavni razlogi, ki imajo za posledico izpodbojnost pogodbe so:

  • da je vsebina pogodbe posledica kaznivega dejanja naročnika ali izbranega ponudnika,

  • da je pogodba sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, ki bi ga naročnik v skladu z ZJN-3 moral izvesti,

  • če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka,

  • če je naročnik, ob upoštevanju ZJN-3, izvedel konkurenčni dialog ali konkurenčni postopek s pogajanji zaradi predhodno neuspešnega postopka oddaje javnega naročila, ter v postopku ni objavil obvestila o naročilu, pa bi ga moral, in niso izpolnjeni pogoji za izvedbo tega postopka,

  • da pogodba v nasprotju z ZJN-3 bistveno odstopa od osnutka pogodbe iz razpisne dokumentacije, pri tem pa je naročnik, izbrani ponudnik, njegova odgovorna oseba ali z njimi povezana oseba pridobila premoženjsko korist,

  • da naročnik ni objavil obvestila o naročilu ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njene veljavnosti pa bi ga v skladu z določbami ZJN-3 moral objaviti na portalu javnih naročil in/ali v Uradnem listu Evropske unije,

  • če je naročnik spremenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, ZJN-3 pa takšne spremembe ne dopušča,

  • da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila sklenil pogodbo v obdobju mirovanja po ZJN-3, pod pogojem, da je storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši,

  • če naročnik v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena tega zakona in ne glede na četrti odstavek 20. člena tega zakona po vloženem zahtevku za revizijo z izbranim ponudnikom sklene pogodbo, pod pogojem, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila storil kršitev, ki vpliva na ponudnikove možnosti za dodelitev javnega naročila.

Kako se uveljavlja izpodbojnost

Izpodbojnost se uveljavlja s tožbo, o kateri na prvi stopnji odloča Okrožno sodišče v Ljubljani kot izključno pristojno sodišče po določilu tretje alineje 2. člena ZPVPJN, na drugi stopnji pa Višje sodišče v Ljubljani.

O izpodbojnosti torej ne odloča DKOM, niti naročnik v predrevizijskem postopku.

Rok za vložitev tožbe

Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila se lahko uveljavlja v šestih mesecih od objave obvestila, s katerim se zagotavlja predhodna transparentnost, obvestila o oddaji naročila ali obvestila o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila v času njegove veljavnosti na portalu javnih naročil. Če nobeno od teh obvestil ni bilo objavljeno, pa se uveljavlja v šestih mesecih od dneva, ko je vlagatelj tožbe vedel ali bi moral vedeti za kršitev. Izpodbojnost pogodbe ali posameznega naročila v nobenem primeru ni mogoče uveljavljati, ko poteče dvanajst mesecev od sklenitve pogodbe ali oddaje posameznega naročila, če je kršitev