Danes je 29.3.2024

Input:

Sodni postopek kot tožba na plačilo odškodnine

19.12.2017, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 20 minut

7.5.3.5 Sodni postopek kot tožba na plačilo odškodnine

dr. Andreja Primec

V sodnem postopku lahko tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala s kršitvijo naročnika.

ZPVPJN je v ta postopek uvedel:

  • vložitev zahtevka za revizijo pred DKOM in zavrnitev zahtevka nista predpostavki za vložitev odškodninskega zahtevka,

  • odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi kršitev pravil javnega naročanja, se presoja po pravilih obligacijskega prava o odgovornosti brez krivde – t. i. objektivni odgovornosti. To pomeni, da je naročnik, ob izpolnjevanju vseh drugih predpostavk objektivne odškodninske odgovornosti, odgovoren ne glede na krivdo, kar tožečo stranko zagotovo postavlja v boljši položaj.

ZPVPJN v četrtem odstavku 5. člena določa še pravico do povračila škode, če naročnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila. Ni jasno, ali je zakonodajalec s tem mislil na primer, ko je naročnik sprejel odločitev o oddaji javnega naročila in pogodba še ni sklenjena, ali pa primer, ko po sklenitvi pogodbe naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti. Oba primera namreč OZ ureja – v prvem primeru se odškodninska obveznost po splošnih pravilih obligacijskega prava presoja po 20. členu OZ o nepoštenih pogajanjih, v drugem pa po 239. do 246. členu OZ, to je določilih o odškodnini za kršitev pogodbenih obveznosti.

Kdo lahko vloži tožbo?

Upravičenje za vložitev tožbe imajo ponudniki, ki so bili zaradi kršitve naročnika onemogočeni pri pridobitvi naročila. Če se tožba vloži po pooblaščencu, mora biti priloženo tudi pooblastilo.

Zoper koga in kam se vloži tožba?

Tožba se vloži zoper naročnika. Vloži se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot izključno pristojnem sodišču (po 2. členu ZPVPJN v zvezi tretjim odstavkom 103. člena Zakona o sodiščih (ZS)).

Rok za vložitev tožbe

Rok sicer ni predpisan, vendar bo, v izogib zastaranju, tožbo treba vložiti v rokih, ki jih za zastaranje odškodninskih terjatev določa 352. člen OZ, to je v subjektivnem roku 3 let, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja škode, najkasneje pa v objektivnem roku 5 let odkar je škoda nastala.

Vsebina tožbe

Tožba mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem navedbo sodišča, ime ter sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet, vrednost spornega predmeta, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in zahtevek.

Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Plačilo sodne takse

Ob vložitvi tožbe je treba plačati tudi sodno takso za tožbo v višini, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), saj je to procesna predpostavka za obravnavo tožbe.

Postopek

V postopku se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, 26/1999 in nasl.).

Dokazovanje

Tožeča stranka mora v tožbi navesti vsa pravno-relevantna dejstva in predlagati dokaze za ta dejstva. Dokazati mora:

  • protipravno ravnanje (kršitev) naročnika,

  • nastanek in višino škode,

  • ter vzročno zvezo med kršitvijo in nastalo škodo.

Naročnik kot toženec mora, v kolikor se želi odškodninske odgovornosti razbremeniti, dokazati, da je škoda nastala v posledici zunanjega vzroka, ki ga ni mogel preprečiti, se mu izogniti ali ga odvrniti.

Stranki morata dejstva in dokaze, pomembne za odločitev, navesti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo (286. člen ZPP) – v nasprotnem primeru navedena dejstva in dokazi ne bodo upoštevni, razen če stranka dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že prej, pravočasno.

Odločitev

Sodišče lahko o zahtevku za povrnitev škode odloči na enega izmed naslednjih načinov:

  • zahtevek zavrne kot neutemeljen,

  • zahtevku delno ugodi,

  • zahtevku v celoti ugodi.

Hkrati odloči tudi o povrnitvi stroškov postopka, če so ti bili priglašeni.

Pritožba

Zoper odločitev sodišča prve stopnje je možna pritožba na Višje sodišče v Ljubljani v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe.

Stroški postopka

O povrnitvi stroškov se odloči le na podlagi zahteve in ne po uradni dolžnosti. Vlagatelj mora v zahtevi za povračilo stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (mora jih specificirati), v nasprotnem primeru o njih ni mogoče odločiti.

Stroški pravnega varstva, ki poteka v predrevizijskem, revizijskem in sodnem postopku, se odmerijo v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP), če nima ZPVPJN posebnih določb.

Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka

Stroški obsegajo takse v predrevizijskem in revizijskem postopku ter druge izdatke, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom, ali zaradi teh postopkov, kar vključuje tudi stroške dela. Z možnostjo uveljavljanja stroškov dela, se zagotavlja enakopravna obravnava vlagatelja zahtevka za revizijo in naročnika, in sicer ne glede na to, ali v postopkih pravnega varstva opravljata dejanja z lastnimi kadri ali ob pomoči zunanjih sodelavcev.

Vlagatelj, naročnik in izbrani ponudnik predhodno krijejo svoje stroške, ki so posledica vloženega zahtevka za revizijo, pravila o tem, kdo je končni zavezanec za plačilo predrevizijskih in revizijskih stroškov, pa so določena v drugem in tretjem odstavku 70. člena ZPVPJN.

Stranka, ki v postopku pravnega varstva ne uspe, mora nasprotni stranki in izbranemu ponudniku (vedno le na zahtevo) povrniti vse upravičene stroške, nastale z revizijo, vključno s takso za postopek pravnega varstva. Temeljno merilo je torej kriterij uspeha strank glede na izid odločitve o revizijskem zahtevku. Za naročnika pomeni uspeh, če zahtevek za revizijo ali pritožba nista utemeljena, za vlagatelja pa, če sta zahtevek za revizijo ali pritožba utemeljena. Izbranemu ponudniku se stroški povrnejo v vsakem primeru.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik vlagatelju in izbranemu ponudniku povrniti vse zahtevane in potrebne izdatke, vključno s stroški dela, nastalimi v predrevizijskem in revizijskem postopku in takso.

Če zahtevek za revizijo ni utemeljen, ali če vlagatelj zahtevek za revizijo umakne, mora vlagatelj naročniku in izbranemu ponudniku povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Le izjemoma je uveljavljeno načelo krivde. Tako deveti odstavek 70. člena ZPVPJN določa, da lahko DKOM (če ugotovi, da je naročnik sicer kršil vlagateljevo pravico do vpogleda v dokumentacijo, da pa je zahtevek za revizijo po opravljenem vpogledu kljub dopolnitvi neutemeljen) odloči, da morata naročnik ali izbrani ponudnik ali oba vlagatelju povrniti del ali celotne potrebne stroške predrevizijskega ali revizijskega postopka.

Vlagatelj lahko povrnitev stroškov, nastalih