Danes je 28.3.2024

Input:

Poslovna skrivnosti v postopkih javnega naročanja

13.5.2019, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 7 minut

14.13 Poslovna skrivnosti v postopkih javnega naročanja

mag. Boštjan J. Turk

Ko govorimo o poslovni skrivnosti pri postopkih javnega naročanja, moramo imeti pred očmi predvsem dejstvo, da je Državni zbor RS 26. marca letos sprejel Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), ki glede vprašanj, povezanih s poslovno skrivnostjo predstavlja lex specialis (specialni zakon) v odnosu do vseh drugih zakonov, ki urejajo poslovno skrivnost.

To je pomembno tudi za postopke javnega naročanja, ki se glede vprašanj, povezanih s poslovnimi skrivnostmi sklicuje na Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ta pa (zdaj) za poslovno skrivnost šteje informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti.

Poenostavljeno povedano to pomeni, da morajo udeleženci v postopkih javnega naročanja, ko se srečajo s poslovno skrivnostjo, ravnati v skladu z zahtevami Zakona o poslovni skrivnosti.

Eno temeljnih načel postopkov javnega naročanja je sicer načelo transparentnosti, v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (načelo preglednosti). Postopki javnega naročanja so – kot nenazadnje pove že ime – javni postopki, kar se zagotavlja z brezplačnimi objavami glede javnih naročil na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU (načelo javnosti).

Preglednost in javnost sta določena tako v javnem interesu, kot tudi v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu zato, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Zainteresiranim ponudnikom pa mora biti po drugi strani zagotovljena možnost, da se seznanijo s potrebami javnega sektorja, s pomembnimi dejstvi, odločitvami in dejanji v posameznih postopkih javnega naročanja. Ponudnikom uveljavitev načela javnosti omogoča, da konkurirajo za pridobitev posla in tudi da ugotovijo morebitne kršitve v postopku oddaje javnih naročil.

Vendar pa načeli transparentnosti in javnosti lahko tudi ogrožata položaj posameznega ponudnika, še posebej tistega ponudnika, katerega ponudba zna biti najugodnejša. Zelo verjetno je namreč, da bodo ostali (neizbrani) ponudniki naredili vse, da bi pri izbranem ponudniku našli kakšne napake. Ti, manj konkurenčni ponudniki,