14.50 Novosti na področju zelenega javnega naročanja
Odvetnica Miriam Seliškar
Zeleno javno naročanje je v Sloveniji že dolgo del sistema oddajanja javnih naročil, pri čemer velja poudariti, da je tukaj zakonodajna ureditev nekaj časa le capljala za tehničnimi možnostmi.
Povsem enostavno je zeleno javno naročanje mogoče opisati z enim stavkom: opis predmeta javnega naročila oziroma njegovih lastnosti tako, da njegova izdelava, uporaba in kasnejša razgradnja kar najmanj obremenjujejo okolje. Opis je postavil prve temelje »zelenega« - največ javnih naročnikov je zelena pravila najprej uporabilo pri nabavi blaga – predvsem potrošnega. Na izredno dobrem 2. mestu so bila živila, kasneje pa je zakonodajalec med zelene predmete uvrstil še različne naprave, pripomočke, gospodinjske aparate, računalnike in podobno.
Nekaj časa smo se tako vsi ukvarjali predvsem z vsebino – kaj naj bo zeleno, kakšne posebne zahteve naj izpolnjuje. Sicer se je že na samem začetku govorilo tudi o embalaži, a je kmalu prevladalo splošno (tudi zmotno) mnenje, da je zeleno dražje! Zato smo nadaljnje korake k bolj okolju prijaznemu javnemu naročanju nekako opustili. Bolj ali manj smo upoštevali pravila zelenega javnega naročanja glede predmetov, ki jih natančno določa Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19, 121/21, 132/23 in 43/25; v nadaljnjem besedilu: Uredba).
Konec decembra 2024 je bila sprejeta Uredba (EU) 2025/40 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2024 o embalaži in odpadni embalaži, spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 in Direktive (EU) 2019/904 ter razveljavitvi Direktive 94/62/ES (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2025/40).
Sprejem in vsebinske določbe Uredbe (EU) 2025/40 je narekovalo spoznanje, da je potrebno na okoljske izzive (vplivov na podnebje, vode in tla) odgovoriti celovito. Najprej bom povzela nekaj izhodišč in definicij, s katerimi se bodo srečevali (tudi) slovenski javni naročniki.
Primarno izhodišče…
