Danes je 23.9.2021

Input:

Kratek pregled pravil javnega naročanja po 1. 1. 2022

22.7.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

14.27 Kratek pregled pravil javnega naročanja po 1. 1. 2022

Miriam Ravnikar Šurk, odvetnica

Državni zbor Republike Slovenije je potrdil novelo Zakona o javnem naročanju1, ki po številki že presega prste obeh rok. Priznam, spremembo zakona sem pričakovala, ker si pač še nobeden od pristojnih ministrov ni mogel pomagati, da ne bi na tem področju pustil svojega pečata.

Zakonske spremembe in dopolnitve, ki bodo začele veljati 1. januarja 2022, prinašajo nekaj novosti, a vsebinsko ne posegajo v dosedanjo ureditev do te mere, da bi se morali nanje dolgo pripravljati. Vsekakor bo potrebno »osvežiti« vzorce razpisnih dokumentacij, morda pregledati rokovnike. Ampak, … iz dolgoletnih izkušenj na javnonaročniškem področju vem, da včasih, v kakšni nepomembni zakonski spremembi, ki sama po sebi sploh nima posebne teže, nekdo najde tisto »dlako v jajcu«, ki jo potem na dolgo in široko premlevamo, da bi na koncu ugotovili, da gre za »pojem, ki ga mora z vsebino napolniti praksa«, kot se velikokrat sliši kot pojasnilo, zakaj je zakonsko besedilo nejasno, begajoče …

V članku bom nanizala samo tiste vsebinske spremembe, ki bodo, po moji oceni, najbolj vplivale na vaše in moje delo. Organizacijskim rešitvam glede pristojnosti različnih institucij ter popravkom neposrečenih prevodov se bomo sistematično in podrobneje posvetili v posodobljenem komentarju zakona.

1. Dvig mejnih vrednosti za uporabo zakona in dodane CPV kode (t.i. evidenčna javna naročila) – 21. člen ZJN-3

Nov 21. člen prinaša spremembo glede t.i. evidenčnih javnih naročil. Na splošnem področju bo javna naročila storitev, blaga ali projektnega natečaja po pravilih evidenčnega javnega naročila možno oddati, če njihova vrednost ne bo presegala 40.000,00 evrov brez DDV ter gradnje, če njihova vrednost ne bo presegala 80.000,00 evrov brez DDV.

V skupino socialnih in drugih posebnih storitev so poleg dosedanje izjeme (koda CPV 79713000-5: storitve varovanja z varnostniki) dodane še CPV kode: 79100000-5 (pravne storitve), 79110000-8 (storitve pravnega svetovanja in zastopanja), 79111000-5 (storitve pravnega svetovanja), 79112000-2 (storitve pravnega zastopanja), 79112100-3 (storitve zastopanja zainteresiranih strani) in 79140000-7 (storitve pravnega svetovanja in informiranja).

Po pravilih evidenčnih javnih naročil (drugi odstavek 21. člena ZJN-3) se bodo oddajala tudi javna naročila, ki se oddajo kot posamezni izločeni sklopi v skladu s petim odstavkom 73. člena tega zakona, ter javna naročila iz 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona2. Sezname o oddanih evidenčnih javnih naročilih bodo naročniki objavljali le na Portalu javnih naročil, in sicer glede na vrednost brez DDV, opušča se torej element ocenjene vrednosti, kar je razumljivo – poročilo se namreč oddaja glede na dosežene (ponudbene/pogodbene) vrednosti pri posameznem naročilu.

2. Vsebinske spremembe glede mejnih vrednosti za objave – 22. člen ZJN-3

Novela prinaša obvezno objavo na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije:

  • - za organe Republike Slovenije: če je vrednost enaka ali višja od 139.000,00 evrov brez DDV za blago, storitev ali projektni natečaj ter
  • - za organe samoupravnih lokalnih skupnosti (občine) in druge osebe javnega prava: če je vrednost enaka ali višja od 214.000,00 evrov brez DDV za blago, storitev ali projektni natečaj.

Pomembna sprememba torej predvsem za občine! Višja mejna vrednost za objavo v Uradnem listu Evropske unije pomeni časovno hitrejši postopek oddaje javnega naročila, saj ne bo potrebno všteti dodatnih petih dni – prvi odstavek 53. člena ZJN-3.

3. Nove izjeme, za katere se zakon ne uporablja – 27. člen ZJN-3

Novela zakona prinaša štiri nove izjeme, po katerih lahko naročnik predmet javnega naročila odda s sklenitvijo neposredne pogodbe, torej »mimo« pravil javnega naročanja. Izjeme se nanašajo na:

  • - javna naročila na splošnem področju, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto