Bo javno naročanje bolj zeleno?

14.28.1 Bo javno naročanje bolj zeleno?

Miriam Seliškar

Definiciji zelenega javnega naročanja se seveda ni mogoče izogniti, zato že kar na začetku: zeleno javno naročanje je naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3) naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali in energijo ter imajo enake ali boljše funkcionalnosti.

Tako je potrebno že pri pripravi opisa, obsega in lastnosti predmeta javnega naročanja, pri čemer morajo sodelovati »vsebinci« in pravniki, upoštevati ne le zahtevane lastnosti posameznega elementa, pač pa tudi način, na katerega bodo zelene zahteve vključene v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila – v nadaljevanju bom uporabljala ustaljen izraz »razpisna dokumentacija«.

Zeleno javno naročanje je bilo v Sloveniji prvič umeščeno v naš pravni red leta 2017 s sprejemom podzakonskega akta – uredbe. Zanimivo je, da je prvo obsežnejšo prevetritev uredba doživela šele (!) leta 2021, ko je bila v slovenski pravni red delno prenesena Direktiva (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (v nadaljnjem besedilu: Direktiva (EU) 2019/1161). V korak s časom je bila letos sprejeta druga vsebinska prenova uredbe, ki je začela veljati 17. 9. 2025.

Morda ni odveč poudariti, da je zeleno javno naročanje hkrati odraz politične volje držav članic EU) in odsev tehnološkega napredka, ki sploh odpira možnosti iskanja bolj zelenega, manj okoljsko obremenjujočega, okolju prijazno razgradnjo in ponuja tudi druge prednosti v času izdelave, uporabe in razgradnje.

Novela uredbe poleg novega…