Odločitev državnega organa navajamo v celoti:
»Številka: 018-274/2011-4
SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Vide Kostanjevec, kot predsednice senata ter mag. Maje Bilbija in Sonje Drozdek šinko, kot članic senata, v postopku revizije oddaje javnega naročila "Storitve mobilne in IP telefonije, najem IP opreme in postavitev IP telefonije" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SI.MOBIL d.d., šmartinska cesta 134 b, Ljubljana s partnerjem AMIS d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika JAVNI HOLDING LJUBLJANA d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.09.2011
ODLOČILA
1. Zahtevku za revizijo se delno ugodi in se razveljavijo naslednji deli razpisne dokumentacije:
- merilo C - število tehnikov v tehnični podpori,
- merilo D - število agentov,
- merilo F - certificirani tehnik,
- točka 11 točke 3.4 (Tehnična in kadrovska sposobnost) v delu, ki se nanaša na zahtevo naročnika po vsaj treh lokacijah in
- točka 13 točke 3.4 (Tehnična in kadrovska sposobnost) v delu, ki se nanaša na zahtevo po petih referencah.
2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 750,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.
Obrazložitev
Naročnik je dne 07.07.2011 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javno naročilo objavil na Portalu javnih naročil dne 01.08.2011, pod št. objave JN 8690/2011.
Vlagatelj je dne 11.08.2011 (še pred potekom roka za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma našteva naročnike predmetnega javnega naročila in ugotavlja, da jih nekaj izmed njih sodi med naročnike s področja infrastrukture, ki so zavezanci po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJNVETPS). Vlagatelj zatrjuje, da je postopek oddaje predmetnega javnega naročila zanje ničen, saj ga pooblaščenec vodi po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-2).
Vlagatelj zatrjuje, da naročnik javnega naročila ni razdelil na smiselno zaključene celote. Kot ugotavlja vlagatelj, predmetno javno naročilo sestavljajo tri področja, ki jih pokrivajo različni ponudniki. Vlagatelj poudarja, da zgolj Telekom Slovenija d.d., Ljubljana zaradi združitve z družbo Mobitel d.o.o., Ljubljana pokriva obe dejavnosti in dobavo blaga. Drugih ponudnikov, ki bi bili sami sposobni realizirati celotno javno naročilo ni, s čimer je naročnik ustvaril prikrito diskriminacijo, ki favorizira zgolj enega ponudnika. Kot ugotavlja vlagatelj, naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da je združitev vseh treh področij zanj gospodarna, vendar pa je možno gospodarnost zagotoviti tudi na drugačen način kot je to storil naročnik (naročnik dodeljuje točke za brezplačne klice med mobilno in fiksno telefonijo znotraj skupine, kar lahko brez izgube stori le družba Telekom d.d., Ljubljana). Vlagatelj navaja, da bi bilo možno predmetno javno naročilo izvesti na način, da bi naročnik v formuli za ocenjevanje, in sicer za vsak posamezen sklop posebej, točkoval tudi minutažo takšnih klicev.
Vlagatelj navaja, da bi bila komunikacija znotraj organizacije lahko tudi plačljiva, če bi bili skupni stroški komunikacije navznoter in navzven nižji od komunikacije navzven. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik na ta način sili ponudnike, da zapadejo pod dejanje nelojalne konkurence, saj morajo storitve, ki jih izvajajo pod določenimi stroški, ponuditi zastonj. Z navedenega stališča, poudarja vlagatelj, je zahteva naročnika po ponudbi brezplačne storitve tudi nezakonita za vse ponudnike, razen za družbo Telekom Slovenija, d.d., Ljubljana, ki z združitvijo z družbo Mobitel d.o.o., Ljubljana svojo fiksno in mobilno telefonijo šteje kot eno.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v 13. točki razpisne dokumentacije zahteval pet istovrstnih referenc, zadoščali pa bi že dve takšni referenci. Kot zatrjuje vlagatelj, je naročnik v predhodnem postopku oddaje javnega naročila zahteval nižje število referenc (2 referenci), ko pa je ugotovil s kakšnim številom referenc razpolaga vsak posamezen ponudnik, je to število v nasprotju z načelom sorazmernosti dvignil tako, da sporni pogoj izpolnjuje le Telekom Slovenije d.d., Ljubljana. Vlagatelj navaja, da bi še pred dvema mesecema naročniku ustrezali ponudniki, ki so ponudili zgolj dve referenci za isti posel, sedaj pa je naročnik ugotovil, da ponudnik, ki nima vsaj petih referenc, ni več sposoben realizirati posla.
Vlagatelj navaja, da naročnik zahteva 100 % pokritost s signalom povsod, kjer izvaja dejavnost. Vlagatelj zatrjuje, da je naveden pogoj nemogoč in ga ne izpolnjuje nihče, niti Telekom Slovenije d.d., Ljubljana.
Vlagatelj se tudi ne strinja z opisom merila število tehnikov v tehnični podpori. Vlagatelj navaja, da navedeno merilo favorizira Telekom Slovenije d.d., Ljubljana in ni v povezavi s predmetom javnega naročila. Ob dejstvu, poudarja vlagatelj, da ima naročnik predvideno SLA pogodbo, iz katere jasno izhaja, v kakšnem roku mora biti posamezna napaka odpravljena, predmetno merilo ne prinaša nikakršne ekonomske koristi, poleg tega pa je jasno, da ponudnik z manjšim številom strank in manjšim omrežjem potrebuje tudi manj tehnikov, pa lahko kljub temu hitro in korektno odpravi napako.
Vlagatelj navaja, da enako velja tudi za merilo število agentov v klicnem centru. Glede na to, da naročnik zahteva ustrezen nivo podpore, je število agentov odvisno od števila strank, ki jih ima posamezen ponudnik - večji ponudnik jih ima več, manjši jih ima manj, vendar pa pri večjem ponudniku odziv zaradi večjega števila klicev, ne bo nič boljši.
Vlagatelj navaja, da je naročnik z merilom komunikator favoriziral Telekom Slovenije d.d., Ljubljana, saj gre pri tem merilu za navedbo blagovne znamke izdelka, ki jo trži navedena družba. Vlagatelj navaja, da je iz razloga, ker naročnik posluje le na območju Slovenije, nelogična trditev, da nekatere storitve potrebuje po celem svetu. Tudi sicer, nadaljuje vlagatelj, lahko naročnik po svetu komunicira z mobilnim telefonom, zato ni jasno zakaj želi imeti še programski paket (oziroma kombinacijo strojne in programske opreme).
Vlagatelj nasprotuje tudi merilu certificirani tehnik in zatrjuje, da ni jasno, kakšen status kadra oziroma kakšen nivo eksperta je imel v mislih naročnik. Poleg tega, še poudarja vlagatelj, navedeno merilo tudi ne odraža nikakršne ekonomske koristi.
Vlagatelj še navaja, da je merilo brezplačno klicanje med fiksnimi in mobilnimi uporabniki diskriminatorno ter da navedeno merilo favorizira Telekom Slovenije d.d., Ljubljana. Vlagatelj ponovno navaja, da navedeno merilo sili ponudnike, da storitev, ki sicer ima svojo ceno, ponudijo brezplačno.
Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je naročnik zahteval (v 11. točki razpisne dokumentacije) tri reference za fiksno telefonijo z 200 uporabniki, čeprav bi zadoščala že ena sama takšna referenca, ki bi izkazovala, da je bil posel uspešno realiziran. Vlagatelj poudarja, da je bila tovrstna referenca predmet spora že v predhodnem revizijskem postopku, pri čemer je vlagatelj s takratnimi navedbami uspel. Vlagatelj navaja, da je naročnik tokrat referenčno zahtevo postavil tako, da je ne more izpolniti, čeprav naročnik dejansko ne zahteva takšne postavitve. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da je referenca strožja od tehničnih zahtev, ki jih je postavil naročnik. Kot zatrjuje vlagatelj, naročnik v obravnavanem primeru vzpostavlja IP telefonijo na dveh lokacijah, zato ni jasno zakaj zahteva reference na treh fizičnih lokacijah. Vlagatelj predlaga, da se referenčni pogoj razveljavi ali preoblikuje tako, da zadoščata že dve referenci s po dvema lokacijama.
Vlagatelj še navaja, da je naročnik pri IP telefonih postavil zahteve, ki so pisane na kožo proizvajalcu Cisco Systems. Kot ugotavlja vlagatelj, število točk/pik na zaslonu telefona ni odločilno za uporabnost telefona, temveč zgolj omogoča preferiranje enega ponudnika oziroma modela telefona Cisco 7811G, ki ima število pik malo nad zahtevanim. Vlagatelj zatrjuje, da navedeno ni naključje, pač pa prikrita diskriminacija v korist Telekoma Slovenije d.d., Ljubljana, ki ponuja tovrstno opremo. Vlagatelj še pojasnjuje, da bi bilo v zvezi s tem korektno, če bi naročnik zahteval število prikazanih informacij, število vrstic, znakov v horizontali ipd.
Vlagatelj predlaga, da se razpisna dokumentacija v navedenih delih razveljavi, oziroma podredno, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev revizijskih stroškov v višini vplačane revizijske takse (1.500,00 EUR).
Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev revizijskih stroškov (sklep št. 01-10000-I-035766/2011, z dne 23.08.2011).
Naročnik citira določilo drugega odstavka 10. člena ZJNVETPS in navaja, da pri predmetu javnega naročila ni mogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, saj se predmet ne nanaša zgolj na infrastrukturno področje, temveč se uporablja na vseh področjih, organizacijskih ravneh in dejavnostih naročnika. V konkretnem primeru, poudarja naročnik, pri predmetu javnega naročila ne gre za neposredno izvajanje dejavnosti na infrastrukturnem področju v smislu 5., 6. in 7. člena ZJNVETPS, temveč se predmet nanaša tudi na dejavnosti izven infrastrukturnega področja v smislu organizacijske ter informacijsko-tehnične podpore pri delovanju naročnikovih služb. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je pri skupini podjetij znotraj naročnika prišlo do reorganizacije in da so se vsi podporni procesi iz posameznih podjetij znotraj skupine prenesli na naročnika. Naročnik poudarja, da z uporabo ZJN-2 ni imel namena oddati javno naročilo mimo pravil, saj ga je izvedel po odprtem postopku in v skladu s temeljnimi načeli. Naročnik še navaja, da imajo skupna javna naročila tudi pozitivne finančne učinke, saj pomenijo združevanje posameznih potreb, posledica tega pa so tudi nižje cene. Poleg tega vplivajo tudi na razbremenjevanje naročnikov ter vplivajo tudi na poenotenje dobre prakse in stroke na enem mestu.
Naročnik navaja, da s tem, ko javnega naročila ni razdelil na sklope, ponudnikov ne spravlja v
neenakopraven položaj, saj ponudbo lahko predloži skupina izvajalcev oziroma ponudniki lahko nastopijo z enim ali več podizvajalci. Naročnik še navaja, da je enak razpis objavil v mesecu oktobru 2010 in da je takrat vlagatelj sporno zahtevo upošteval in ji ni ugovarjal.
Naročnik še navaja, da je v zvezi s tem očitkom podal pojasnilo, da se zgolj z enovitim javnim naročilom lahko zagotovi brezplačen promet za vse klice znotraj mobilnega in fiksnega omrežja celotne skupine, saj znaten delež vseh komunikacij poteka znotraj posameznih podjetij. V kolikor bi bilo javno naročilo razdeljeno na sklope, zatrjuje naročnik, ne bi mogel doseči tega namena.
Naročnik zavrača vlagateljeve očitke, ki se nanašajo na preveliko število zahtevanih referenc. Naročnik poudarja, da vlagateljeva primerjava s predhodnim razpisom (kjer sta bili zahtevani 2 istovrstni referenci in ne 5 referenc) ne vzdrži, saj ima pravico svobodno odločati o številu zahtevanih referenc.
Naročnik se delno strinja z vlagateljem v tem, da pogoja pokritosti nihče ne izpolnjuje. Ker pa turistični prevozi niso obvezna javna služba, navaja naročnik, bo popravil razpisno dokumentacijo in tako ne bo več zahteval, da se za potrebe turističnih prevozov pričakuje pokritost s signalom na celotnem področju. Naročnik še navaja, da še vedno vztraja, da gospodarski subjekt zagotavlja 100 % pokritost na vseh lokacijah in ozemljih, kjer naročniki izvajajo dejavnost oziroma gospodarsko javno službo, oziroma se od ponudnikov pričakuje, da pokrijejo celotno cestno ožilje območij, kot izhajajo iz priloge BUS ozemlje.doc.
Naročnik navaja, da z merilom število tehnikov v tehnični podpori nagrajuje tiste ponudnike, ki imajo primerno kadrovsko zasedbo za zagotavljanje ustreznega nivoja ponujenih storitev.
Naročnik zatrjuje, da z merilom število agentov v klicnem centru nagrajuje tiste ponudnike, ki imajo primerno kadrovsko zasedbo. Kot poudarja naročnik, je zanj neprestana dosegljivost klicnega centra nujna in obvezna, število agentov pa odraža element dosegljivosti in odzivnosti.
Naročnik navaja, da je komunikator mišljen kot splošno ime za programski telefon in ne kot blagovna znamka. Naročnik zatrjuje, da navedena programska oprema ni izključujoč pogoj temveč merilo, potrebuje pa jo zaradi stalne dosegljivosti kjerkoli, tudi na fiksno službeno številko (delo od doma, delo s terena, delo z druge lokacije), za dosegljivost službenega imenika, za zmanjšanje stroškov klica iz oziroma v tujino (v primeru morebitnih službenih potovanj ali v primeru nujne komunikacije v času dopustov v tujini, za pošiljanje sms in mms iz računalnika ter za takojšnje sporočanje in prikaz prisotnosti osebe, s katero se želi komunicirati (takojšnja odzivnost).
Naročnik še navaja, da merilo certificirani tehnik odraža ekonomsko korist ter zahteva določen status kadra. Naročnik poudarja, da zaradi nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb želi najvišjo strokovno - tehnično podporo.
Naročnik navaja, da z merilom brezplačno klicanje med fiksnimi in mobilnimi uporabniki znotraj poslovne skupine ne zahteva od ponudnikov, da ponudijo brezplačno storitev, temveč se z njim nagrajuje tiste ponudnike, ki mu to omogočajo.
Naročnik še navaja, da je že v predhodnem razpisu pojasnil, da predstavljata…
