Odločitev številka 018-249/2016-8 navajamo v celoti:
GorSKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 50. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Boruta Smrdela, kot predsednika senata, ter mag. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve fiksne in mobilne telefonije in prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja ter dobava mobilnih naprav« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SI.MOBIL d.d., Šmartinska cesta 134B, Ljubljana, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Stušek d.o.o., Trg celjskih knezov 2, Celje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenski državni gozdovi, d. o. o., Rožna ulica 39, Kočevje (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 1. 2017
Gorodločila
1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila:
- v delu, ki se nanaša na zahtevo po konvergenci v smislu možnosti klicanja po kratkih številkah (točka 12.9.1 »Splošne zahteve« poglavja 12 »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE«)
- v delu, ki se nanaša na merili D »Sistem varovanja informacij« in E »Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja SUNP« (poglavje 10 »MERILA«).
2. Vlagateljeva pritožba z dne 19. 12. 2016 se zavrže.
3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva še v višini 1.261,20 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.
GorObrazložitev
Naročnik je dne 17. 10. 2016 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 10. 11. 2016, pod št. objave JN007139/2016-W01.
Vlagatelj je dne 24. 11. 2016 vložil zahtevek za revizijo zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s katerim predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi razpisno dokumentacijo v izpodbijanih delih, oziroma podredno, naj razveljavi predmetno javno naročilo v celoti. Razpisna dokumentacija naj bi bila pripravljena na način, ki nedopustno omejuje konkurenco in ni sorazmeren s predmetom naročila, zaradi česar naj vlagatelj ne bi mogel oddati dopustne ponudbe, dobiti posla in skleniti pogodbe. Vlagatelj tako navaja, da:
- je razpisna dokumentacija nejasna, saj je naročnik na portalu javnih naročil objavil le odgovore, ne pa tudi vprašanj, na katera se ti odgovori nanašajo;
- je zahteva po predložitvi nekaterih dokazil v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), saj je naročnik hkrati za izkazovanje pogojev zahteval predložitev obrazca ESPD;
- je (tehnična) zahteva po konvergenci nesorazmerna s predmetom naročila, ker za naročnika ne predstavlja nikakršne dodatne koristi, poleg tega pa je tudi diskriminatorna, saj trenutno na trgu fiksno konvergenco ponuja le ponudnik Telekom Slovenije – vlagatelj meni, da gre v primeru sporne zahteve za očitno preferiranje tega ponudnika. Zatrjuje, da je pri vseh ponudnikih omogočeno shranjevanje kontaktov v imenik mobilnih in fiksnih aparatov in s tem povezano hitro klicanje, s čimer ponudniki v celoti zadostijo potrebam naročnika, vse dodatne zahteve po konvergenci pa so zato povsem nepotrebne.
Vlagatelj kot nezakonito izpostavlja še oblikovanje meril – uvrstitev certifikatov za vzpostavljen sistem upravljanja varovanja informacij in za sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja med merila. Merila v tem delu niso oblikovana na način, ki bi bil smiselno povezan s predmetom naročila, niso sorazmerna s predmetom naročila in ne izražajo ekonomske koristi. Vlagatelj je prepričan, da sporna certifikata ne moreta biti del meril, temveč kvečjemu pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, saj se ne nanašata na predmet storitve, temveč na sposobnost ponudnika, zaradi česar ni sorazmerja med ceno in kakovostjo. Dodaja, da so ponudniki, ki ponujajo predmetne storitve, že zakonsko zavezani k vzpostavitvi sistema upravljanja varovanja informacij (SUVI) in sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) – oba sistema sta povzeta po veljavnih ISO standardih, operaterji so jih implementirali, AKOS nad tem vrši nadzor, kar pomeni, da ni razloga za dodatno certifikacijo. Meni, da imajo tako specifične zahteve izključen namen tretji osebi (družbi Telekom Slovenije d.d.) pridobiti protipravno premoženjsko korist. Na neupravičenost izpodbijanih zahtev in meril naj bi kazalo tudi skupno javno naročilo, ki ga je za vse organe državne uprave pripravilo Ministrstvo za javno upravo in ki takih zahtev ter meril ne vsebuje.
Naročnik je dne 25. 11. 2016 sprejel sklep, št. 503/JN/2016/185, o zadržanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila.
Naročnik je dne 7. 12. 2016 sprejel sklep, št. 503-JN/2016/185-4-SKL, s katerim je delno ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo in zahtevi za povrnitev stroškov (te je odmeril s sklepom z dne 12. 12. 2016, št. 503-JN/2016/185-5-SKL). Naročnik je zahtevku tako ugodil v delu, ki se nanaša na neobjavo vprašanj potencialnih ponudnikov na portalu javnih naročil, in v delu, ki se nanaša na predložitev nekaterih dokazil. V preostalem delu je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Pri tem navaja, da vlagatelj ni izkazal, da zahtevo po konvergenci izpolnjuje le en ponudnik; prejel je tudi pravočasno ponudbo ponudnika, ki ni Telekom Slovenije. Zatrjevano (vendar nedokazano) dejstvo, da konvergenčna zahteva ni bila postavljena v skupnem javnem naročilu in da skupno javno naročila ne vsebuje spornih meril, ni relevantno, saj lastne delovne potrebe in lastne nevarnosti poslovanja pozna vsak naročnik. Pojasnjuje, da ima podjetje naročnika 164 zaposlenih, od tega 97 zaposlenih, ki svoje delo večinoma opravljajo na terenu, v gozdu. Zaradi narave dela je komunikacije izredno veliko. Pritrjuje vlagatelju, da bi se morebiti dalo v telefonske aparate vnesti kontakte, vendar je to zelo zamudno in v današnji dobi tehničnega napredka tudi nepotrebno. Zaradi dejstva, da je ta možnost za naročnika potrebna in mu resnično pomeni veliko poenostavitev vsakdanjega poslovanja, je bila postavljena zahteva, da so klici med uporabniki stacionarnih priključkov in GSM priključkov brezplačni. Dodaja, da ni omejil načina, kako potencialni ponudnik doseže konvergenco. V zvezi z obema certifikatoma v okviru meril naročnik meni, da sta za naročnika pomembna: predložitev ustreznega certifikata izkazuje, da je sistem varovanja informacij zelo zanesljiv, naročnik pa preferira poslovati s ponudnikom, ki posluje na kvalitetni ravni poslovanja tudi z vidika varnosti, kar je povsem legitimna potreba. Izkaz ustreznega sistema upravljanja neprekinjenega poslovanja SUNP je za naročnika izredno pomemben element ponudbe, še posebej ob upoštevanju specifik njegovega poslovanja – prepričan je, da potrebni nivo kvalitete poslovanja na področju neprekinjenega poslovanja lahko naročniku prepreči nastanek škode zaradi padca nivoja storitev. Vlagatelj naj niti ne bi zatrjeval, da ne razpolaga z (enakovrednimi) certifikati. Naročnik še navaja, da deloma držijo navedbe vlagatelja o tem, da so ponudniki predmetnih storitev dolžni zagotavljati določene standarde in nivo poslovanja, ob čemer so izpostavljeni možnosti občasnih kontrol pristojne institucije. Vendar pa ob tem poudarja, da so predlagani (ali enakovredni) standardi še toliko strožji izkaz zahteve glede varovanja informacij in sistema neprekinjenega poslovanja. S poznavanjem poslovanja naročnika in iz tega izvirajočih rizikov je mogoče opredeliti posredni ekonomski učinek obeh zadevnih meril.
Vlagatelj je dne 12. 12. 2016 naročniku posredoval predlog za začetek revizijskega postopka, z isto vlogo pa se je tudi opredelil do navedb naročnika. Kot brezpredmetne označuje naročnikove ugotovitve o tem, koliko ponudb je prejel, saj te sploh še niso bile odprte. Pojasnjuje, da se njegovi očitki v zvezi s konvergenco ne nanašajo na zahtevo po brezplačnih klicih med uporabniki stacionarnih in GSM priključkov (to lahko zagotavlja več ponudnikov na trgu), pač pa na zahtevo po konvergenci v smislu možnosti klicanja po kratkih številkah. Ta zahteva pa je popolnoma nesmiselna, brezpredmetna in neekonomična, vključena pa naj bi bila zgolj z namenom omejevanja konkurence in preferiranja ponudnika Telekom Slovenije. V primeru obsega zaposlenih, kot ga navaja naročnik, si vsak (klicatelj) hitreje zapomni osebo, ki jo želi kontaktirati, po imenu ali priimku in ne po kratkih številkah. Argumentacija, da vnos kontaktov predstavlja zamudno delo, je povsem nesmiselna, saj je tudi kratke številke potrebno shraniti v aparate. V zvezi s spornimi certifikati vlagatelj meni, da naročnikova pojasnila še bolj potrjujejo njegove očitke iz zahtevka za revizijo o tem, da v konkretnem primeru spornih certifikatov ni mogoče uvrstiti med merila, temveč kvečjemu med pogoje, saj se nanašajo na sposobnost ponudnika. Vlagatelj je sicer prepričan, da sporni certifikati ne kot pogoj in ne kot merilo niso povezani s predmetom javnega naročila, naročnik pa ni uspel niti prepričljivo pojasniti, zakaj sta ta certifikata potrebna, niti konkretizirati, v čem so razlike med zahtevami veljavne zakonodaje (ki jih izpolnjujejo vsi operaterji) in zahtevami standardov, na katere se nanašajo zahtevani certifikati. Naročnik ni opredelil niti obsega, ki naj bi ga certifikati dosegali. Zahtevo po standardih naj bi vključil, ne da bi se zavedal, kaj navedeni certifikati sploh pomenijo in kakšno dodano korist naj bi mu prinašali. Zaradi tako oblikovanih meril naročnik ne bo pridobil boljših storitev, jih bo pa zagotovo plačal dražje, saj med certifikati in storitvijo ni nobene neposredne povezave.
Naročnik je z vlogo z dne 12. 12. 2016 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in o predrevizijskem postopku.
Državna revizijska komisija je po prejemu zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ga je sprejela v obravnavo.
Vlagatelj je na naročnika in Državna revizijska komisija dne 19. 12. 2016 naslovil še vlogo »PREDLOG ZA IZDAJO SKLEPA O POPRAVI stroškovnega sklepa naročnika opr. št. 503/JN/2016-185-5-SKL, z dne 12. 12. 2016 podredno: PRITOŽBA«, kjer pojasnjuje, da je pri priglasitvi stroškov v zahtevku za revizijo prišlo do očitne pisne oz. računske pomote. Vlagatelj predlaga, naj naročnik na podlagi 13. člena ZPVPJN in 328. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) izda sklep o popravi sklepa št. 503-JN/2016/185-5-SKL, podredno pa, v kolikor naročnik predlogu vlagatelja ne bi sledil, naj se ta vloga smiselno šteje kot pritožba zoper navedeni (materialnopravno zmoten) stroškovni sklep…
