Odločitev državnega organa navajamo v celoti:
»Številka: 018-70/2009-5
SKLEP
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005, 78/2006 ter 53/2007) po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Oskrba z medicinskim materialom" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SIMPS'S, d.o.o., Motnica 3, Trzin, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, šestova ulica 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom dr. Božidarja Lavriča - Cerknica, Cesta 4. maja 17, Cerknica (v nadaljevanju: naročnik), dne 08.05.2009
ODLOČILA
1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na razdelitev javnega naročila na dva sklopa ter v delu, ki se nanaša na merilo celovitost ponudbe.
2. Vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z vloženima zahtevkom za revizijo in pritožbo, se delno ugodi. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z vloženima zahtevkom za revizijo in pritožbo, v znesku 3.566,80 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Naročnik je na Portalu javnih naročil št. JN 1376/2009, z dne 25.02.2009, objavil javni razpis po odprtem postopku za oddajo javnega naročila "Oskrba z medicinskim materialom". Dodatna pojasnila naročnika so bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 26.02.2009, dne 03.03.2009, dne 05.03.2009, dne 16.03.2009 in dne 30.03.2009.
Vlagatelj je dne 10.03.2009, še pred potekom roka za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj uvodoma ugotavlja, da je predmetno javno naročilo razdeljeno v dva sklopa, pri čemer se prvi nanaša na medicinski material (medicinski material, obvezilni material, razkužila, mila in kreme, vpojne obloge in folije, šivalni material, testni trakovi in reagensi, medias in coulter - skupaj 259 različnih artiklov), drugi pa na zobozdravstveni material (medicinski material, razkužila, mila, kreme, keramika, fiksna ortodontija, ortodontski material, kovine, vložne mase, voski, izolacijska sredstva, svedri, fiksna proteza, snemna proteza, polnila za plombe in odtisne mase - skupaj 269 različnih artiklov). Oba sklopa, nadaljuje vlagatelj, sta sestavljena iz vsebinsko zaokroženih skupin. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik razdeliti posamezne skupine na 21 vsebinsko zaokroženih sklopov. V prejšnjem razpisu, navaja vlagatelj, je naročnik enak predmet razdelil na 18 skupin, v obravnavanemu razpisu pa je pojasnil, da tega ni storil zaradi zagotovitve večje ekonomičnosti poslovanja.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je moral naročnik pri opisu predmetnega javnega naročila CPV kodo razširiti na tri nomenklature. Dejstvo, da je naročnik javno naročilo objavil pod tremi CPV kodami, še zatrjuje vlagatelj, kaže na to, da je obseg javnega naročila širši od dveh sklopov ter da se naročnik zaveda vsebinske raznolikosti javnega naročila.
Vlagatelj dalje navaja, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/08 in 34/08; v nadaljevanju: ZJN-2) sicer ne določa, kaj pomeni zaključena celota, zaradi česar je zapolnitev tega pravnega standarda načeloma prepuščena naročniku. Naročnik pa mora pri tem upoštevati vsa temeljna načela javnega naročanja, predvsem načelo gospodarnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Vlagatelj še zatrjuje, da mora naročnik oblikovati razpisno dokumentacijo tako, da je mogoče ponudbo oddati po sklopih, če predmet javnega naročila to dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila. Vlagatelj poudarja, da drugi odstavek 6. člena ZJN-2 še posebej poudarja, da mora naročnik pri tem zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom. Vlagatelj sicer razume tendenco naročnika k manjši stopnji birokracije, vendar pa meni, da cilji zakonskih določb, ki se nanašajo na oblikovanje sklopov niso v olajševanju dela naročnikov pač pa v zagotavljanju gospodarnosti porabe javnih sredstev.
Vlagatelj zatrjuje, da bi v primeru, če bi bilo javno naročilo razdeljeno na logično zaključene sklope, lahko ponudil cenovno konkurenčnejšo ponudbo, in sicer v skupini medicinski material (skupina 01), v skupini obvezilni material (skupina 02) in v skupini vpojne obloge in folije - material za nego rane (skupina 04). Vlagatelj navaja, da je naročnik enako javno naročilo v preteklem obdobju razpisal v okviru 18 sklopov in da je edini ponudnik, ki je ponudil vse sklope ponudnik Sanolabor d.d., Ljubljana. Vlagatelj navaja, da je naročnik ravno zaradi razdelitve javnega naročila na sklope takrat privarčeval kar 37% denarnih sredstev. V kolikor bi se pri tem upoštevali še trije sklopi, v katerih izbira ni bila opravljena, še nadaljuje vlagatelj, pa bi naročnik privarčeval kar 59,91% denarnih sredstev.
Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z razdelitvijo javnega naročila na zgolj dva sklopa ravnal tudi v nasprotju z načeloma zagotavljanja konkurence med ponudniki (7. člen ZJN-2) in enakopravne obravnave ponudnikov (9. člen ZJN-2). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik na ta način omejil konkurenco, saj je za takšne razpise značilno, da se ponudniki iz tujine ne prijavljajo, v Sloveniji pa vse razpisane artikle pokriva le družba Sanolabor d.d., Ljubljana. Vlagatelj še navaja, da bi bilo sicer možno, da bi se prijavil tudi drugi veledrogerist, vendar se to v praksi nikoli ne zgodi. Teoretično bi bilo tudi možno, še nadaljuje vlagatelj, da bi se tudi drugi gospodarski subjekti dogovorili z različnimi uvozniki ali distributerji za sklenitev pogodb za vse zahtevane artikle, vendar pa bi bile cene v tem primeru bistveno višje od cen družbe Sanolabor d.d., Ljubljana, prav tako pa tudi na ta način ni mogoče zagotoviti vseh nadomestnih artiklov, saj so nekompatibilni z naročnikovimi napravami.
Naročnik je z navedenim, še zatrjuje vlagatelj, kršil tudi 64. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 64/2007 - ZPOmK-UPB2), saj…
