Danes je 29.3.2024

Input:

018-029/2012 Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj

15.3.2012, Vir: DKOMČas branja: 35 minut

Odločitev številka: 018-029/2012-4 navajamo v celoti:

"SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39., 41. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Nataše Jeršič kot predsednice senata, ter mag. Maje Bilbija in Vide Kostanjevec kot članic senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ostalih storitev" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Celovite storitve trgovina in storitve d.o.o., Puhova ulica 15, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, Potrčeva cesta 23, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15.3.2012

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo vlagatelja, z dne 29.12.2011, se ugodi tako, da se razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročanja "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ostalih storitev", objavljenega na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN14409/2011, z dne 16.12.2011, s popravki pod objavo št. JN811/2012, z dne 20.1.2010, št. JN1434/2012, z dne 6.2.2012 in objavo št. JN1967/2012, z dne 21.2.2012.

2. Zahtevi za povrnitev stroškov se ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške v višini 1.500,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki prično teči naslednji dan po izteku roka določenega v tej točki.

3. Pritožba vlagatelja zoper odločitev naročnika o stroških, z dne 18.1.2012, nastalih v predrevizijskem postopku, se zavrže.

4. Naročnik je dolžan Državni revizijski komisiji v roku 2 (dveh) mesecev od prejema tega sklepa predložiti odzivno poročilo o izvedbi postopka oddaje javnega naročila.

Obrazložitev

Naročnik predmetno javno naročilo "Storitve čiščenja prostorov Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in ostalih storitev" oddaja po odprtem postopku z namenom sklenitve okvirnega sporazuma. Naročnik je Obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN14409/2011, z dne 16.12.2011, s popravki pod objavo št. JN811/2012, z dne 20.1.2010, št. JN1434/2012, z dne 6.2.2012 in objavo št. JN1967/2012, z dne 21.2.2012.

Zoper navedeno objavo razpisne dokumentacije je vlagatelj dne 29.12.2011 pri naročniku vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.

Vlagatelj v zahtevku zatrjuje, da je naročnik predmet naročila oblikoval na način, ki zmanjšuje možnost dostopa do javnega naročila večjemu številu ponudnikov, saj je naročnik v enotno naročilo združil storitve čiščenja in storitve transporta, ki med seboj niso v ničemer povezane. Hkrati pa naročnik od ponudnikov zahteva, da se izkažejo z referencami iz obeh področij. Takšno oblikovanje predmeta naročila po vlagateljevem prepričanju kaže na očitno favoriziranje ponudnikov, ki opravljajo obe dejavnosti, pri čemer pa ni nobenega utemeljenega razloga, da ne bi mogla vsako vrsto storitev opravljati dva različna izvajalca, saj gre za povsem ločene in med seboj neodvisne storitve. Takšna nepovezanost po vlagateljevem prepričanju izhaja tudi iz obrazca P-4 Predračuna, v katerem sta zgolj dve postavki in to za vsako vrsto storitev posebej, kot tudi iz obrazca P-5 Specifikacije, v katerem je podrobneje opredeljen predmet javnega naročila. Tudi v tem dokumentu so posamezne vrste storitev de facto že ločene med seboj, saj jih je naročnik izrazito ločil v točki 1 in 2. Po vlagateljevih navedbah prav tako iz opisa posamezne vrste storitev jasno izhaja, da gre za povsem nepovezane storitve, ki jih tudi običajno opravljajo različni gospodarski subjekti. Pri storitvah čiščenja gre dejansko za čiščenje, pri storitvah internega transporta pa za transport bolnikov (spremstvo in prevoz bolnikov na področju bolnišnice), lekarniškega materiala (zdravila in potrošni material), biološkega materiala, kurirskih del in ostali transport po potrebi. V nadaljevanju vlagatelj ugovarja tudi naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije glede referenc, določenih v 8. točki 7.1 poglavja razpisne dokumentacije, po kateri naročnik od ponudnikov zahteva, da se izkažejo s tremi referencami, pri čemer mora vsaka trajati kar 2 leti. Po vlagateljevem prepričanju je naročnik pogoj oblikoval tako, da pridobitev javnega naročila onemogoči krogu ponudnikov, ki so enako usposobljeni kot tisti, ki se izkažejo z zahtevanimi referencami. V primeru nezadovoljivega izvajanja pogodbe vsak naročnik na voljo celo vrsto vzvodov za prekinitev pogodbe, pogosto pa tudi unovčitev bančne garancije za dobro izvedbo del. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik reference očitno predimenzioniral tako glede trajanja kot tudi glede njihovega števila. Prav tako naročnik pri opredelitvi referenc ni upošteval dejstva, da so prostori, ki se čistijo, med seboj izrazito različni tudi glede njihove površine. Enako vlagatelj meni glede naročnikove zahteve po referencah prevoza, določenih v 9. točki 7.1 poglavja razpisne dokumentacije. Vlagatelj meni, da je naročnik pogoj oblikoval tako, da pridobitev javnega naročila onemogoči krogu ponudnikov, ki so enako usposobljeni kot tisti, ki se izkažejo z zahtevano referenco. Pri tem je po vlagateljevem mnenju neutemeljena naročnikova zahteva, da mora ponudnik izvajati storitve transporta za po velikosti enakovredno ustanovo, saj velikost ustanove ni v ničemer povezana s samimi storitvami. Tako postavljen pogoj pa je nesorazmeren tudi zaradi dejstva, da bo naročnik za te storitve zagotovil kar štiri svoje delavce, kot to izhaja iz dokumenta P-5 Specifikacije, hkrati pa ne predvideva nobenih delavcev izbranega ponudnika. Prav tako je po vlagateljevem prepričanju postavljeni pogoj v točki 13 poglavja 7.1 razpisne dokumentacije, ki se nanaša na predložitev certifikata ISO OHSAS 18011, v očitnem nesorazmerju s predmetom javnega naročila. Omenjeni certifikat se po vlagateljevih trditvah v pretežni meri nanaša na organizacijo varstva pri delu pri izvajalcu, gre za standard kakovosti, ki se nanaša na organizacijo ponudnika, ne veže pa se neposredno na izvajanje storitev, ki so predmet tega javnega naročila. Naročnik je s postavitvijo navedenega pogoja, po mnenju vlagatelja, neutemeljeno zožil krog potencialnih ponudnikov, pri čemer pa ni mogoče utemeljiti, da bi ponudnik, ki se izkaže s takšnim certifikatom, storitve bolje opravljal. Nesorazmeren s predmetom javnega naročila je po vlagateljevem prepričanju tudi postavljen pogoj v 14. točki poglavja 7.1 razpisne dokumentacije glede nadzorne osebe. Naročnik v razpisni dokumentaciji po vlagateljevih navedbah ni določil nobenega posebnega nadzora, ki naj bi ga izbrani ponudnik nad čiščenjem in vodenjem čiščenja izvajal. Ravno nasprotno, naročnik po vlagateljevih navedbah na več mestih navaja, da bo nadzor vršil naročnik, kot npr. Obrazec P-5, 7. točka Nadzor kakovosti, Obrazec P-3 Vzorec okvirnega sporazuma. Vlagatelj meni, da lahko storitve, kot se zahtevajo, opravlja tudi kdo drug, ki nima te vrste in stopnje izobrazbe. Poleg tega se glede nadzora bolj zahtevajo znanja organizatorja dela kot sanitarnega inženirja. Sanitarni inženir naj bi deloval predvsem na področju varovanja javnega zdravja, njegove naloge niso vodenje in nadzor čiščenja. Poleg tega je omenjeni pogoj nesorazmeren tudi iz razloga, ker od ponudnikov zahteva, da je nadzorna oseba že zaposlena pri njih, kar je povsem nedopustno. Ponudnik lahko z nadzorno osebo po vlagateljevem mnenju sklene tudi drugačno obliko pogodbe, na podlagi katere bi ta opravljala storitve zanj, in ni nujno, da gre za delovno razmerje. Tako oblikovani pogoj, po vlagateljevih navedbah, daje prednost tistim, ki imajo osebo s tako vrsto in stopnjo izobrazbe že zaposleno, izključuje pa vse ostale. Vlagatelj meni, da bi moral zadoščati že dogovor med ponudnikom in bodočo nadzorno osebo, na podlagi katerega bi ta oseba za ponudnika opravljala storitve, če bi bil ta izbran kot najugodnejši ponudnik v predmetnem postopku javnega naročanja. Poleg tega je nesorazmerno in izključujoče postavljen tudi pogoj, da ima ta oseba izkušnje tako pri nadzoru in vodenju storitev čiščenja kot transporta, saj te storitve niso komplementarne. Nesorazmerna pa je po vlagateljevem prepričanju tudi zahteva, da morajo biti vsi delavci pri izvajalcu v delovnem razmerju. Ponudnik lahko po vlagateljevem prepričanju sklene tudi drugačno obliko pogodbe, na podlagi katere bi opravljal storitve zanj in ni nujno, da gre za delovno razmerje, če zanj niso izpolnjeni vsi predpisani kriteriji oz. elementi, kot jih določa delovnopravna zakonodaja. Za vlagatelja pa je sporna tudi določba 20. člena Vzorca okvirnega sporazuma, in sicer da se bo, po vlagateljevem prepričanju, okvirni sporazum sklenil pod odložnim pogojem, da je izvedena uspešna primopredaja med dosedanjim izvajalcem in novim izvajalcem, kar predstavlja nedopustne možnosti: da dosedanji izvajalec uspešno primopredajo onemogoči, s čimer doseže, da pogodba ne prične veljati; da dosedanji izvajalec sam regulira tempo primopredaje in glede na to, da se pogodbo sklepa pod odložnim pogojem in v primeru, da se ta izpolni, bo okvirni sporazum, sklenjen za štiri leta učinkoval za nazaj, kar pomeni, da bo obdobje dejanskega izvajanja lahko skrajšal na približno 3,5 leta. Po vlagateljevih navedbah je dosedanji izvajalec v privilegiranem položaju glede na besedilo vzorca okvirnega sporazuma, saj mu ne bo treba narediti primopredaje, kar pomeni, da ne bo odvisen od volje tretje osebe, ki ni podpisnik pogodbe v tem postopku oddaje javnega naročila, kot bodo odvisni vsi ostali ponudniki, če bodo izbrani kot najugodnejši.

Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev vse objave in razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila oz. podrejeno, da se razveljavi razpisna dokumentaciji v naslednjih delih:
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 8 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede izkazovanja referenc za dejavnost čiščenja,
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 9 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede izkazovanja referenc za dejavnost internega transporta,
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 13 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede certifikata ISO OHASAS 18001,
- v dokumentu N1-Navodila ponudnikom: točka 14 v poglavjih 7.1 in 7.2, ki se nanaša na pogoj glede stalne prisotnosti nadzorne osebe z izobrazbo sanitarne oz. zdravstvene smeri,
- v dokumentu Obrazec P-5 Specifikacije: besedilo "Vsi delavci, ki bodo izvajali storitve po tej pogodbi, morajo biti pri izvajalcu v rednem delavnem razmerju." v točki 1. na strani 1,
- v dokumentu Obrazec P-3 Vzorec okvirnega sporazuma: 2. odstavek 20. člena vzorca okvirnega sporazume ter mu povrne stroške postopka.

Naročnik je dne 11.1.2012 sprejel odločitev o vlagateljevem zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo v celoti zavrnil.

V obrazložitvi sklepa naročnik, glede vlagateljev zahteve po delitvi na sklope, pojasnjuje, da je pri pripravi naročila temeljito raziskal trg in preučil možnosti izvedbe naročila in ugotovil, da združevanje teh storitev ni neobičajno. še več praksa v drugih bolnišnicah, po naročnikovih navedbah kaže, da je z vidika ekonomičnosti, gospodarnosti, optimizacije stroškov in učinkovitosti smiselno razpisane storitve združiti in jih prepustiti v izvajanje enemu izvajalcu, ki tako lahko poskrbi za učinkovitejšo razporeditev delovne sile in posledično zmanjšanje stroškov. Poleg tega je bila razdelitev postavk v predračunu izvedena zgolj zaradi boljše preglednosti. Glede stroškov pa naročnik ugotavlja, da vlagatelj ni uspel dokazati, da bo zaradi združitve storitev upravljanja transporta in čiščenja res prišlo do povišanja stroškov, saj ni predložil nobenih dokazov za navedbe. Naročnik meni, da bo z navedenim načinom izvajanja storitev zagotovil učinkovitejšo in gospodarnejšo porabo sredstev, zato se je odločil razpisane storitve združiti in ne oddati posamezno. Glede razpisnega pogoja, da se morajo ponudniki izkazati s tremi referencami, od katerih mora vsaka trajati dve leti, naročnik pojasnjuje, da se s predmetnim javnim naročilom oddaja v izvajanje storitve za obdobje štirih let, zato ni nesorazmerja v časovni komponenti, saj pričakuje, da bo izbrani