3.9.1 Okvirni sporazum
dr. Andreja Primec
Okvirni sporazum se lahko sklene v skladu s pravili o javnem naročanju, kar pomeni na podlagi postopka oddaje javnega naročila, ki jih predvideva zakonodaja. Okvirni sporazum bo naročnik sklenil z gospodarskimi subjekti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so najuspešnejši pri izpolnjevanju meril za izbor v okviru predhodno izvedenega postopka javnega naročanja. Vendar ta sporazum še ne pomeni pogodbe, s katero bo predmet naročila izvršen, temveč »krovni« dogovor, ki mu bo praviloma sledilo več »manjših« konkretnejših pogodb, saj se okvirni sporazum sklepa za določeno daljše obdobje.
Temeljno pravilo, ki velja pri oddaji naročil na podlagi okvirnega sporazuma, določa, da stranke v nobenem primeru ne smejo bistveno spreminjati pogojev iz sklenjenega okvirnega sporazuma, še zlasti ne v primeru, ko se sklepa okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti (5. odst. 49. člena ZJN-3).
ZJN-3 določa, da je okvirni sporazum sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje količino.
Okvirne sporazume lahko naročnik uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more…
